Sam Durant: Spomeniki, načrti in utopije

Opis razstave

RAZSTAVA | Sam Durant: Spomeniki, načrti in utopijeRazstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije nadaljuje zastavljeno smer njegovega dolgoletnega dela Proposals for Monuments (Predlogi za spomenike) in predstavlja najnovejši projekt v seriji, ki obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost. V MSUM-u prikazano delo je različica razstave Nonaligned Echoes: Gifts and Returns (Neuvrščeni odmevi: darila in vračila), ki jo je umetnik s kustosinjo Natalijo Vujošević pripravil v Muzeju sodobne umetnosti Črne gore septembra 2024. Za razstavo v Muzeju sodobne umetnosti Črne gore je umetnik izdelal maketo parka Petrovića, kjer je bila nekdanja Galerija umetnosti neuvrščenih držav* v Podgorici. Tako kot v svojih prejšnjih delih v seriji Predlogi za spomenike je Durant izdelal maketo parka z drevesi, cestami in stavbami. Potem je iz zbirke umetnosti neuvrščenih držav izbral 25 umetnin, ki prikazujejo skupine ljudi pri različnih aktivnostih, od dela na polju, plesa in verskih srečanj do prikazov delavskih protestov in protikolonialnih bojev. Umetnik je obiskovalce povabil k sodelovanju pri učenju, refleksiji in zamišljanju alternativnega sveta z ustvarjanjem spomenikov, pisanjem sloganov in učenjem od preteklih idej, ki so nekoč predvidevale drugačno prihodnost od te, ki se je uresničila. Razstava je tako postala aktiven, v proces usmerjen prostor in kolektivno umetniško delo. S subvertiranjem pogosto zastrašujoče vloge spomenikov, ki jih običajno postavljajo ljudje na oblasti in s tem nadzorujejo interpretacijo zgodovine, je delo spremenilo spomenike v načrte za boljši svet, ki so si jih zamislili in jih ustvarili običajni ljudje. Delo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je nastalo v okviru umetnikovega raziskovanja gibanja neuvrščenih in njegove interakcije z zbirko v Podgorici, je zasnovano kot platforma za zamišljanje možnih prihodnosti s tem, da se učimo od lekcij zgodovine in pri tem ponovno razmislimo o konceptih horizontalnosti in solidarnosti, na katerih je temeljila ta zgodovinska ideja. Za tokratno izvedbo razstave je umetnik izbral nekoliko drugačno konceptualno metodo – maketi parka je sopostavil risbe spomenikov in fotografije osnutkov iz nacionalnih zbirk in fotoarhiva Moderne galerije kot sestavni del dela. Izbrane risbe in osnutki so skice in študije nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so po drugi svetovni vojni, še zlasti v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, ustvarili veliko spomenikov na temo protifašističnega boja, partizanskih herojev, revolucije in drugih z vojno povezanih tem. Ti spomeniki, ki se jim včasih reče kar »partizanski spomeniki« – monumentalne skulpture in urbana arhitekturna dela –, so bili narejeni v različnih slogih, od socialističnega realizma do visokega modernizma. Postavljeni so bili v poduk in kot spominska obeležja, navdahnjena z narodnoosvobodilnim bojem narodov Jugoslavije in povezana s kolektivno izkušnjo odpora. Drugače od realiziranih spomenikov so skice in študije konceptualno in formalno mnogo bolj abstraktne in utopične. Kot da bi se umetniki zavedali, da je tudi življenje spomenikov omejeno na čas, ki ga določajo politične realnosti, in da lahko stvar, ki jo v nekem obdobju hvalijo, v drugem hitro postane predmet obsojanja in uničenja. Znana je usoda nekaterih spomenikov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prišlo do menjave režima v nekdanji skupni jugoslovanski državi; mnogi so bili močno poškodovani ali celo povsem uničeni. Po drugi strani pa so nekateri drugi dosegli drugačen, mednaroden sloves kot spomeniks, čeprav so zdaj le »očiščeni« objekti, brez kakršnega koli ideološkega pomena. Na razstavi Spomeniki, načrti in utopije so predstavljena še dela umetnikov iz zbirk in fotoarhiva Moderne galerije, Stojana Batiča, Janeza Lenassija, Marija Preglja, Jakoba Savinška, Draga Tršarja in delo Marka Pogačnika. Kot že v Podgorici umetnik tudi zdaj kot bistven vidik razstavnega procesa poudarja interakcijo obiskovalcev: vabi jih, naj se učijo, igrajo in predlagajo nove spomenike in skulpture za park – naj si zamislijo alternativen svet. Nova dela, ki jih ustvarijo obiskovalci, so del umetniškega dela, ki se širi preko novih postavitev in interakcij ter poudarja povezave in prepletanja različnih vizij prihodnosti, ki temeljijo na ideji skupnega. Park tako postane utopično mesto, kolektivna umetnina, polna namišljenih spomenikov, igranje z njimi, če parafraziramo Agambena, pa pomeni njihovo vračanje v preteklost in prenašanje v prihodnost, s čimer se ustvari utopično igrišče, kjer zgodovina ni fiksna in postavljena v kronološki čas, ampak v »kairološki čas avtentične zgodovine«. Tako postane igra s samim časom, osvobajajoča izkušnja. Drugi del razstave predstavlja risbe večjih dimenzij iz Durantove serije Ikonoklazem, postavljene v javne prostore v Ljubljani. Risbe prikazujejo dejanja uničevanja javnih kipov in spomenikov. S podobami, ki jih je našel v raznih zgodovinskih virih, kot so na primer časopisna in televizijska poročila, se umetnik posveča trenutkom motnje in poziva k razpravam o tem, kakšen odnos imamo do teh močnih simbolov, umeščenih v javnem prostoru. Sam Durant (rojen 1961, ZDA) je multimedijski umetnik, ki se v delu ukvarja z družbenimi, političnimi in kulturnimi vprašanji. Z delom se je predstavil na številnih mednarodnih razstavah, med katerimi so Documenta 13, Trienale v Jokohami in bienali v Benetkah, Liverpoolu, muzeju Whitney, Sydneyju, Panami in Havani. Njegovo delo je vključeno v številne javne umetniške zbirke, vključno z zbirkami Tate Modern v Londonu, Museum of Contemporary Art v Los Angelesu in Museum of Modern Art v New Yorku.https://www. samdurant. net/ Kustosinja razstave v MSUM-u je Bojana Piškur, razstavni program sta zasnovali Adela Železnik in Lucija Cvjetković, vizualno podobo pa je oblikoval Oleg Šuran. * Galerija umetnosti neuvrščenih držav Josip Broz Tito je bila ustanovljena leta 1981 s sklepom skupščine mesta Titograd. Zbirka je danes del Muzeja sodobne umetnosti Črne gore in obsega približno 800 del, ki so jih za zbirko podarile ali donirale neuvrščene države. V sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Črne gore.20. februar 2025 — 05. oktober 2025