Simptomi družbe

Opis razstave

Skupinska razstava z naslovom "Simptomi" družbe predstavlja umetniška dela predstavnikov različnih generacij, držav in medijev, ki se ukvarjajo z lastnimi zgodovinskimi in političnimi specifikami ter družbenimi okoliščinami, obenem pa naslavljajo tudi globalna vprašanja. Za lažjo vzpostavitev dialoga med deli umetnikov različnih generacij in preferenc v smislu medijev, s katerimi ustvarjajo, in predstavitev koherentnega prikaza regije je izbor del potekal na podlagi tem in predmetov obravnave.

Tako so se razvili glavni tematski sklopi, ki preučujejo raznovrstno problematiko sodobne družbe: mesto in njegov razvoj, nacionalna zgodovina in umetnostna zgodovina, »skupni« umetnostni sistemi in »skupne« umetnostne zgodovine, ozemlje, politika, itd. Večina del je neposredni komentar trenutne politične in družbene stvarnosti skozi analizo preteklosti oziroma preučevanje položaja posameznika v teh turbulentnih časih hitrih sprememb, hkrati pa so tudi brezčasna in univerzalna in se kot takšna zlahka prevajajo v druge družbene in politične kontekste. Prevpraševanje zgodovine ter preučevanje vloge in odgovornosti posameznika so bile od nekdaj v jedru zanimanja, polemik in kritik umetnikov Jugovzhodne Evrope.

Slika Vzhodne Evrope se je spremenila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času, ko so novi družbeno-politični režimi privedli do oblikovanja novih kulturnih politik, s tem pa tudi do redefinicije starih in oblikovanja novih umetnostnih sistemov. Vendar povsod razmere niso bile povsem enake. Če za primer vzamemo regijo nekdanje Jugoslavije, je v nekaterih novonastalih državah leta divjala vojna. V burnem obdobju, ki je sledilo razpadu skupne države, so se sistemi v novonastalih državah razvijali na ne povsem enak način in izvajali modele kulturnih politik in umetnostnega sistema kapitalističnega Zahoda z različnimi stopnjami uspešnosti. Ne glede na to še naprej ostajajo odprta nekatera skupna problematična področja. Umetniški trg, denimo, je še vedno zgolj krilatica v nacionalnih kulturnih strategijah vseh držav nekdanje Jugoslavije. Klima, v kateri se oblikujejo kulturne politike v vzhodnoevropskih državah, tako še danes od umetnikov in drugih kulturnih delavcev zahteva kritično refleksijo o umetnostnem sistemu v njihovih državah.

V sklopu razstave se predstavljajo umetniki: Marina Abramović in Ulay, Maja Bajević, Luchezar Boyadjiev, Jasmina Cibic, Nemanja Cvijanović, Lana Čmajčanin, Braco Dimitrijević, Vadim Fiškin, Tomislav Gotovac, Ion Grigorescu, Flaka Haliti, Ibro Hasanović, Irwin, Hristina Ivanoska in Yane Calovski, Pravdoliub Ivanov, Sanela Jahić, Dalibor Martinis, Radenko Milak in Roman Uranjek, Ivan Moudov, Alban Muja, Vladimir Nikolić, Adrian Paci, Neša Paripović, Lia Perjovschi, Dan Perjovschi, Anri Sala, Sašo Stanojkovik, Mladen Stilinović, Miha Štrukelj, Raša Todosijević, Milica Tomić, Sislej Xhafa in Katarina Zdjelar.