Slikar Jurij Šubic (1855–1890) na klasičnih grških tleh

Opis razstave

Slikar Jurij Šubic (1855–1890) na klasičnih grških tleh - Numizmatični muzej, Atene

Jurij Šubic je prejel ponudbo za poslikavo nove palače arheologa Heinricha Schliemanna (1822‒1890) v Atenah po priporočilu danskega arhitekta Teofila Hansena (1813‒1891), profesorja na umetnostni akademiji na Dunaju, ki je Šubica dobro poznal, saj je zanj risal arhitektonske dekoracije, in preko profesorja Christiana Griepenkerla (1839‒1916), ki je ravno tedaj slikal Prometejev cikel za atensko Akademijo, pri čemer mu je prav tako pomagal Šubic.

Šubic je prispel z ladjo v Atene 5. 12. 1879, kjer ga je arhitekt palače Ernst Ziller (1837‒1923) seznanil z načrtom poslikave. Schliemann in Ziller sta se namreč pri ikonografiji naslonila na misel nemškega pesnika in pisatelja Johanna Wolfganga von Goetheja (1749‒1832), da je potrebno črpati iz bogastva pompejanskih kompozicij. Ker so poslikave morale odražati tudi naročnikov značaj, zasluge in kreposti, so upodobljeni tudi motivi iz mitologije ter antične književnosti in skozi alegorije s kupidi tudi prizori izkopavanj v Mikenah in Troji. Šubic je bil zadovoljen, saj je imel zagotovljeno delo za celo leto, prav tako pa je bil ‒ kot je dejal sam ‒ v najlepši druščini učenjakov, umetnikov in prijateljev umetnosti. Spoprijateljil se je z mlajšim bratom Ernsta Zillerja, Paulom, s katerim sta skupaj praznovala praznike, hodila v gledališča in na potovanja po Grčiji. Šubic je nekaj časa tudi živel pri njem ter portretiral družinske člane in njihove prijatelje ter znance (družina angleškega poslanika Corbetta). V Atenah se je družil tudi z mlajšim bratom slavnega Theodora Mommsena, učenjakom in klasičnim filologom Augustom Mommsenom (1821‒1913), avtorjem literarnega dela Majhna žaloigra v Atenah, kjer parodira pogovor o temi za stropno dekoracijo v Schliemannovi palači, v njej pa nastopajo arhitekt Ziller, Šubic in Schliemann.

V palači je Šubic končal poslikave 13. 10. 1880, svoje delo v Atenah pa zaključil s portreti in z dekoracijami v Zillerjevi hiši. Ob odhodu je pisal bratrancu Ivanu: "Ravno leto in pol potreboval sem za izgotovitev naročil in se potem težkega serca ločil iz čarobne te zemlje, ktera vedno vzbuja človeku polno spominov na stare pravlice iz zgodovine in mitologije − iz kraja kjer se še dandanes hrani toliko najumetnejših del, iz najlepše dobe uma človeškega. Poslovivši se od prijaznih znancev odpeljal sem se v Pariz. " Tja se je odpravil 2. 12. 1880 na povabilo prijatelja, češkega slikarja Vojtěcha Hynaisa (1854‒1925) za pomoč pri izdelavi zastora za Narodno gledališče v Pragi.

Za predpust leta 1881 je Heinrich Schliemann prvič povabil v svojo palačo goste na sijajen ples in jim pokazal poslikave. Časopisi so pohvalno zapisali, da je dekoracija plesne dvorane delo mladega slikarja Jurija Šubica, učenca profesorja Griepenkerla.

Poslikava in citati iz literature na stenah palače povzemajo antično misel in poudarjajo veličino in moč nekdanjega antičnega sveta, hkrati pa tudi poveličujejo dejanja naročnika in njegove kreposti, kot so pravičnost, čast, predanost, zasluge za skupno dobro. Motivi na poslikavah so vzeti iz različnih virov ‒ antične mitologije in književnosti, stenskega slikarstva iz Pompejev in baročnega slikarstva Guida Renija (Aurora), ker je bila njihova glavna ideja duhovno povezati lastnika Heinricha Schliemanna z antiko.

Šubic je poslikal sobe obeh zgornjih nadstropij skupaj z balkonoma. Kot predloge je uporabil knjige nemškega arhitekta in slikarja Wilhelma Zahna (1800‒1871), kjer so bili objavljeni dekorativni elementi in poslikave iz Pompejev. Več kompozicij je izoblikoval tudi sam, pri tem pa ohranil individualnost in izvirnost v izboru in prezentaciji motiva. Upodobil je osem od devetih muz, skoraj v naravni velikosti plavajočih v višnjevem zraku, personifikacije štirih letnih časov in štirih elementov, različna božanstva, kot so Zevs na prestolu, Demetra s košaro, Dioniz s panterjem in podobe njegovih spremljevalk, poplesujočih menad. Manjša polja je zapolnil z različnimi motivi, kot so posamezni božanski atributi (tirs), pa tudi s tihožitji ‒ s sadjem in z živalmi (jastog, ribe), ki so mu jih prinašali iz kuhinje za modele.

Za prikaz Schliemannovega arheološkega dela je Šubic upodobil igrive in marljive kupide, ki so bili kot hudomušen in zabaven lik zelo priljubljeni že v rimskem času. Kupidi izkopavajo, odkrivajo in pregledujejo odkrite predmete, med katerimi so resnične umetnine, ki jih je odkril Schliemann v Mikenah in Troji. V vedenju in oblikovanju pričesk lahko tudi prepoznamo "portrete" tako Jurija Šubica kot Schliemanna, njegovih dveh soprog in otrok v družbi z družinskim psom bernardincem.

Razstavo so pripravili Narodna galerija, Numizmatični muzej v Atenah in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah ob priložnosti državniškega obiska predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, v Helenski republiki.

Častni pokrovitelj razstave je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Vodje projekta
Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije
George Kakavas, direktor Numizmatičnega muzeja v Atenah
Anita Pipan, veleposlanica Veleposlaništva Republike Slovenije v Atenah

Avtorici razstave
Barbara Jaki, Alenka Simončič, Narodna galerija

Sodelavci Numizmatičnega muzeja v Atenah
Anastasia Rammou, Eleni Naki, Yorka Nikolaou, Nikolaos Sougles

Grafično oblikovanje
Ranko Novak