Sozvočje svetov 2007/08

Opis razstave

Sozvočje svetov 2007/08 - Abonma predavanj in koncertov

Spoštovani prijatelji lepih umetnosti! Kot smo napovedali ob koncu minule sezone, Sozvočje svetov vstopa v sedmo leto svojega delovanja. Izvedli bomo pet abonmajskih koncertov, na katerih bomo predstavili glasbeno dediščino držav Evropske skupnosti.

Cene abonmaja
Pet koncertov 60 €, posamezni koncert 15 €. Prijatelji Narodne galerije imajo 25% popusta pri nakupu abonmajev in 20 % pri nakupu posameznih kart.

Abonma lahko vplačate na blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Posamične vstopnice lahko kupite uro pred koncertom.

Rezervacija abonmaja (PDF obrazec) . . >>

Narodna galerija in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sta v preteklem triletju povezovanja predavanj o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe iskala vzporedja med likovno in glasbeno umetnostjo iz obdobja zgodnjega in visokega baroka ter klasicizma. Pri izbiri umetniških del smo se snovalci in izvajalci programa omejili na srednjeevropski kulturni prostor, katerega del je tudi Slovenija. V naslednjem triletnem obdobju nameravamo ta prostor postopoma širiti in v program zajeti še druge države Evropske skupnosti ter tako spoznati in predstaviti vsaj majhen del naše skupne kulturne dediščine. Ta naša odločitev pa ni naključna. Leto 2008 bo namreč Evropsko leto medkulturnega dialoga, v katerega želimo smiselno vključiti tudi našo prireditev in jo obogatiti s povezovanjem s sorodnimi evropskimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami.

1. koncert in predavanje; 16. 10. 2007

Andrej Smrekar:
Herman Verelst (1640/41-1702): Portret Johanna Jakoba Wiederkehra, 1678
Zapletena pot Hermana Verelsta se je dotaknila naših krajev in nas z nevidno nitjo povezala z Anglijo. Verelst se je na Kranjskem zadrževal le kratek čas, vedar dovolj, da je pri nas pustil svojo sled. Njegovo življenje se je izteklo v Angliji, kjer je bil dejaven kot portretist v okolju, ki je po Anthonyu van Dycku začelo oblikovati prepoznavne poteze nacionalne šole.

2. koncert in predavanje; 4. 12. 2007

Alenka Simončič:
Franz Ignaz Flurer (1688-1742): Heraklejevo poveličanje, grad v Slovenski Bistrici
Stari Grki so v Herakleju videli poosebljeno grško dušo. Ponazarjal je najboljše lastnosti človeka, ki so si jih ljudje želeli, pa tudi temnejše poteze, ki so jih ljudje nosili v sebi in ki naj bi jih premagovali.
Mit o njem je bil zelo priljubljen zlasti v času baroka, ko so se vladarji in plemiči celotnega evropskega prostora enačili z njim. Heraklej si je namreč s svojimi junaškimi dejanji prislužil vzpon na Olimp, kjer so ga bogovi sprejeli medse in poročili s Hebe, boginjo večne mladosti.

3. koncert in predavanje; 12. 2. 2008

Mateja Breščak:
Motivi Siren v skandinavski in slovenski umetnosti
Nordijske dežele so zaradi obmorske lege v svojo mitologijo in legende prevzele lik Sirene iz antične mitologije. Motiv je vedno prevzemal literate in likovne umetnike, ljub pa je bil predvsem simbolistom, še posebej skandinavskim slikarjem, kakor je bil Edvard Munch. Hans Christian Andersen je s pravljico Mala morska deklica povsem spremenil negativno pojmovanje smrtonosnih antičnih siren in jim pridihnil nedolžno, romantično, krepostno, nežno in krhko konotacijo. V novejši slovenski umetnosti so ga upodabljali Anton Koželj, Ivan Franke, Ivan Grohar, Tone Kralj, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, France Mihelič in drugi.

4. koncert in predavanje; 18. 3. 2008

Ferdinand Šerbelj:
Gregorio Lazzarini: Rinaldo in Armida
Literarna invencija Torquata Tassa v znamenitem Osvobojenem Jeruzalemu, ki opisuje ljubezensko razmerje krščanskega junaka Ranalda in čarovnice Armide, je pritegnila številne umentike v slikarstvu in tudi v glasbi, npr. delo C. W. Glucka (Armida) in lirična opera G. Rossinija. Tassova ljubezenska zgodba zapletov in razpletov moralnega značaja, je bila priljubljena tema v baročni umetnosti in odličen primer iz tega časa je v zbirki Narodne galerije upoodbitev Rinalda in Armide Gregoria Lazzarinija.

5. koncert in predavanje; 20. 5. 2008

Andrej Smrekar:
Sončna svetloba v slovenskih impresionističnih slikah
Slovenski impresionizem je svojstven zaradi nasprotujočih si teženj impresije in ekspresije. Vrsta slik z naslovi tematizira sončno svetlobo: Zimsko sonce (R. Jakopič), Jutranje sonce (I. Grohar), Pomladno sonce (M. Sternen), Jesensko sonce (I. Grohar) iz let 1905-1908. Predstavljajo kolektivni sestop v impresionistično izhodišče, iz katerega se je vsak od slikarjev na svoj način nato dokopal do svojega prepoznavnga sloga.

Za Sozvočje svetov
Boris Šinigoj, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
Barbara Jaki, Narodna galerija