Spektralna metropola

Opis razstave

Pri razstavah, ki naslavljajo ideje urbanizma in urbanega, smo v današnjem času priča določenim ustaljenim diskurzom. Urbanizem je namreč pogosto predstavljen kot de facto fenomen; na sodobno mesto, ki naj bi se izoblikovalo skorajda spontano, pa ponavadi gledamo skozi prizmo kvazi-dokumentarnega.

Ali pa gre za predstavitve umetnikov, ki uporabljajo idejo urbanizma kot mizansceno za naslavljanje družbenih odnosov, ki so vezani na globalizem. Obstaja pa tudi težnja k predstavitvi urbanizma kot (pro)padle utopije, kjer modernizem postane šifra za naivnost in kjer hitre sodbe zavračajo vsakršno možnost transhistoricizma.
V primerjavi s tem Spektralna metropola raziskuje delo peščice umetnikov, ki vključuje kompleksne in visceralne ideje urbane kulture po obdobju modernizma, četudi reference modernizma niso ključni namen umetniškega dela. Dela teh umetnikov nam predstavijo idejo spektralnih asociacij in zgodovinskih ostankov, ki pomembno sooblikujejo trenutno zgodovinjenje urbanega. V nasprotju z navedenim racionalizmom modernizma umetniki Spektralne metropole obujajo duh velemestnega skozi lirično, intuitivno sprožanje pomenov in asociacij, ki pogosto oporekajo navidezno pragmatičnim načelom utečenega modernizma dvajsetega stoletja.
—Ken Pratt

Carla Arocha (1961) in Stephane Schraenen (r1971) delata v tandemu od leta 2007. Njune samostojne razstave vključujejo razstavišča Koraalberg Projects, Antwerpen; galerija Vegas, London; Arte Contemporaneo, Periferico, Caracas; Andre Schlechtriem Contemporary, New York. Na skupinskih razstavah pa sama umetnika izpostavljata kompleksne skulpturne instalacije v galerijah Bozar, Bruselj; Espai d’Art Contemporani de Castello, Castello; Ambika P3, London; in Hessenhuis, Antwerpen. Živita in delata v Antwerpnu.

Jasmina Cibic (1979) je magistrirala na Goldsmiths College v Londonu (2006). Njene samostojne in skupinske razstave vključujejo kompleksne projekte izvedene v galerijskih in javnih prostorih, med drugim v galeriji Škuc, Ljubljana; na letališču Jožeta Pučnika, Brnik; v California College of the Arts, San Francisco; Umetnostni galeriji Maribor; Moderni galeriji Ljubljana; na mejnem prehodu Italija-Slovenija, Villa Opicina; v Künstlerhaus Graz; na Goldsmiths College, London; v Bevilacqua la Masa, Benetke in v Umjetnički galeriji BiH, Sarajevo).

Michelle Deignan (1970) je konačala kiparski študij na National College of Art and Design v Dublinu in nato magistrirala na College of Art v Dundeeju, na Škotskem ter Goldsmiths College v Londonu. Njena video in fotografska dela so bila predstavljena na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah in festivalih, med drugim na New Work UK – Trust Yourself, galerija Whitechapel, London; Europart – New Contemporary Art from Europe, Dunaj; transmediale. 08, House of Cultures, Berlin; Sunday Screening, Milton Keynes Gallery, Velika Britanija; Film Programme 1, Badischer Kunstverein, Karlsruhe; Black Box Programme, Edinburški filmski festival. Živi in dela v Londonu.

Martin Fletcher Systems House (1974) je diplomiral na Nottingham Trent University (1997) in magistriral na Goldsmiths College v Londonu (2006). Njegova kiparska dela so bila razstavljena mednarodno na samostojnih razstavah v galerijah Michael Janssen, Berlin; Gallerie Nicolas Silin, Pariz; Gallerie s. e. , Bergen in na skupinskih razstavah v Central House of Arts, Moskva; ICA, London; The Saatchi Gallery, London; Hermitage, Sankt Peterburg; Victoria Miro, London; The Henry Moore Institute, Leeds; Barbican Gallery, Chisenhale Gallery, London in Hayward Gallery, London. Živi in dela med Londonom in Moskvo.

Alex Hudson (1979) je magistriral iz slikarstva na Wimbledon College of Art (2007). Njegove razstave vključujejo Golden Mean, Vegas Gallery, London; Apopcalypse Now, Nieuw Dakota, Amsterdam in In Case We Don't Die, Helene Nyborg Contemporary, København. Bil je nominiran za Jerwood Contemporary Painters nagrado (2009) in vključen v izbor Bloomberg New Contemporaries (2008). Živi in dela v Londonu.

Sadie Murdoch (1965) je doktorirala na Leeds Metropolitan University in končala program Whitney Museum of American Art Independent Study Program (2004). Njena interdisciplinarna praksa teče od slikarstva do videa in njena dela so bila predstavljena na samostojnih razstavah v galerijah Apartment, Atene; Agency, London in v Henry Moore Institute v Leedsu. S svojimi deli je sodelovala na skupinskih razstavah v galerijah New Museum of Contemporary Art, New York; galerijo Timothy Taylor, London; Redux, London; galerija Norwich, Norwich; Cubitt, London in Taipei National Fine Art Museum, Taipei. Živi in dela v Londonu.

Ken Pratt je kustos in esejist, čigar delo posega na področja sodobne umetnosti, kreativnega publishinga in novih načinov kulturne produkcije. V preteklih letih je bil intendant galerijskega prostora Nizozemske ambasade v Londonu in kustos v MAMA, Roterdamu. Kot neodvisni kustos je pripravljal razstave v evropskih muzejih in institucijah, med drugim prvo samostojno razstavo Luca Tuymansa v Skandinaviji v Vestfossen Kunstlaboratorium na Norveškem, projekt za Stedelijk Museum 's-Hertogenbosch in skupno nizozemsko/flamsko razstavo za bienale London Festival of Architecture. Bil je pobudnik umetniškega sejma Trajector v Bruslju, ki predstavlja dela mednarodnih neprofitnih in samostojnih umetniških projektnih centrov. V letu 2012 je kustos ene izmed največjih iniciativ sodobne umetnosti v javnem prostoru pod okriljem londonske kulturne olimpijade the London 2012 Cultural Olympiad, številnih muzejskih razstav na Škotskem ter bienala London Festival of Architecture. Živi in dela v Londonu.