Spomini in sanje Kristine B. , Ljubljana 1941–1945

Opis razstave

Razstava "Spomini in sanje Kristine B. , Ljubljana 1941–1945" je nastala ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, ki jo praznujemo v letu 2015. Predstavlja prenos stripa kot medija v muzejsko razstavo.

Eden od odgovorov na vprašanje, na kakšne načine vse lahko govorimo o zgodovinskih vsebinah, je strip. Noben drug tiskani medij ne omogoča tako tesnega prepletanja resničnosti in fikcije, faktografije in domišljije. Strip je morda manj običajen pristop za pripovedovanje o preteklosti, a tudi v tej vlogi že krepko uveljavljen. Zgodovinsko snov je v stripu mogoče pripovedovati na načine, ki jih v drugih oblikah tiskanega medija bodisi ni mogoče bodisi ne dosegajo učinka, ki ga s svojo neposredno vizualizacijo naniza strip. Zgodba avtorjev Zorana Smiljanića in Blaža Vurnika Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941−1945 je takšna pripoved, ki jo nadgrajuje razstava kot medij, lasten galerijskemu prostoru in klasični muzejski pripovedi, v kateri osnovni znak sporazumevanja postane muzejski predmet kot pričevalec in nosilec zgodb.

Blaž Vurnik, soavtor razstave in stripa, je ob tem povedal: "Zgodba v stripu spremlja štiri leta odraščanja Kristine Babnik in njene družine. Prave Kristine B. nikoli ni bilo. V njeni zgodbi so združena doživljanja otrok, ki so živeli Ljubljano v letih 1941–1945, tako kot jo doživlja naša stripovska junakinja. Čeprav bi svoja najstniška leta morala preživljati brezskrbno in sproščeno, se je v njeno življenje vrinil čas vojne, ki ji desetletja kasneje še vedno postavlja vprašanja. " Na nekatera kot starka v pogovoru z vnukom sama išče odgovore, na druga, ki jih postavlja vnuk in preko njega tudi bralec, pa noče odgovoriti. Njeno preteklost in sedanjost, mladost in jesen življenja povezuje Šmarna gora, dominantna vzpetina na obrobju Ljubljane, ki so jo prebivalci tega mesta med vojno lahko le hrepeneče opazovali kot del sveta na drugi strani žice. Kristina B. v času vojne iz deklice postaja ženska. Čeprav je oropana dela otroštva, se tudi v zmedi vojnih okoliščin, očetove odsotnosti in stanja v vrstah za vsakršno malenkost srečuje z vprašanji lastnega bitja, ljubezni in odraščanja. Ljubljana v njeni zgodbi, ki je skupek resničnosti in fikcije, predstavlja zgodovinski okvir, v katerem se odvija resnično zgodovinsko dogajanje. Okupacija, teror, odpor, kolaboracija, pomanjkanje in vsakdanje življenje meščanov so teme, ki jih iz stripa povzema razstava.

Spomini in sanje Kristine B. ter zgodba o njeni družini, ki skuša preživeti hude čase in ostati skupaj, je zgodba o pogumu, vztrajnosti in iznajdljivosti malih ljudi, ki so se znašli pred velikimi odločitvami. Je zgodba o razklanem narodu, zločinih in posledicah. In nenazadnje – je zgodba o usodnih dilemah, na katere ni preprostih, še manj pa dokončnih odgovorov.

Skriti otroci 2. svetovne vojne
Muzej in galerije mesta Ljubljane je februarja 2014 začel delo na evropskem projektu Skriti otroci 2. svetovne vojne. Projekt je MGML prijavil na pobudo dr. Blaža Vurnika, kustosa za obdobje novejše zgodovine, ki se je na ta način lotil raziskovanja medvojnega in povojnega življenja skupine otrok, ki so 2. svetovno vojno preživeli v Ljubljani brez staršev in brez zavetja svojih družin in se jih je že pred desetletji prijelo ime ilegalčki. Namen projekta je zbrati dokumente, fotografije, pričevanja in druga gradiva, povezana z usodami skritih otrok, ki bodo med drugim predstavljena na spletni strani Skriti otroci 2. svetovne vojne in v dokumentarnem filmu, ki nastaja v sodelovanju s TV Slovenija. Projekt, ki se bo zaključil 31. julija 2015, je delno financiran s strani programa Evropa za državljane, Evropski spomini.