Svetlobna gverila: Pet elementov

Opis razstave

Galerija Vžigalica je tudi v letu 2020 osrednje prizorišče festivala Svetlobna gverila. V galeriji in njeni okolici je na ogled vrsta svetlobnih postavitev, instalacij in projekcij.

Formalno odprtje festivala letos odpade, razlog je seveda epidemiološka situacija, ki je povzročila tudi terminski premik v mesec junij. Negotove razmere, ki jih je zakrivil virus – te so sicer nekaterim umetnikom služile tudi za navdih – pa žal prinašajo tudi okrnjen mednarodni program festivala in umanjkanje zagotovil, da bo vse potekalo po načrtih. Festival je tudi letos del programa Poletne muzejske noči (20. 6. ), za katero pripravljamo še več posebnih dogodkov in vodstvo, program pa načrtujemo tudi na Metelkovi.

14. Svetlobna gverila je kljub vsem preprekam in zaprekam živa in zdrava in ponovno v Ljubljani. Tema tokratne festivalske edicije je pet elementov. Koncept se opira na starodavno tradicijo štirih elementov (voda, zrak, zemlja, ogenj), ki smo jim pridružili še petega. Grški filozof Aristotel je peti element definiral kot eter, skrivnostno snov vesolja, v starejši indijski kozmološki tradiciji pa srečamo soroden pojem, poimenovan akaša. Pet elementov tako materialni svet ne le zaobjema, temveč ga tudi presega. Na festivalu sodelujočim umetnikom – slovenski umetniki se tudi letos po večini predstavljajo z novimi, posebej za festival izdelanimi projekti – smo prepustili, da peti element opredelijo po svoje. Tako je ob številnih interpretacijah elementov klasičnega četvorčka nastalo tudi nekaj projektov, ki peti element opredeljujejo bodisi kot svetlobo bodisi kot informacijo ali pač kot življenje samo.

V Galeriji Vžigalica tokrat gostimo kanadskega novomedijskega umetnika Nicolasa Berniera, katerega AV-instalacija gledalčevim čutilom skozi poetizirane forme približa svet kvantne fizike. Bernierov projekt Frekvence (Svetlobni kvant) se navdihuje pri nepredvidljivosti in neulovljivosti kvantnega delca. Delo mlade slovenske umetnice Kristine Kokalj z naslovom In zdaj jo pijem tematizira element vode. Abstrahirani posnetki različnih vodnih površin, projicirani na gmoto objektov, slednje preoblikujejo v svojevrstno »pretočno« krajino svetlobe, s čimer avtorica raziskuje mejo med kaotično nepredvidljivostjo in redom. Projekt Luknja Tadeja Droljca izpostavlja opojnost odmevov, ki jih umetnik namesto zvoka implementira z odbijanjem svetlobe. Kot pravi avtor, je namreč na kvantnem nivoju luknja bistvena sestavina vsega materialnega, na abstraktnem nivoju pa pomeni izvor domišljije.

www. svetlobnagverila. net