Svobodno sonce

Opis razstave

V sklopu razstave se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič.

Po skupinskih razstavah Better Doggy Style Than No Style, 2016, z umetniki in Prrrrrrr, 2018, z umetnicami sta oba umetniška sestava, na prvi pogled neskladna v njunih dosedanjih ustvarjalnih praksah, združila moči v tokratnem projektu, kjer so se v praviloma humornem preigravanju pussy in doggy sloga izognili pastem moraliziranja v kontekstu zaostrenih definicij spolnih identitet oziroma diskurzu »ženske kot Druge«. V izogib ugovorom o morebitni vsebinsko ohlapni zasnovi skupinske razstave so bila v teku njene priprave organizirana delovna srečanja z umetniki z namenom vsebinskega strnjevanja različnih avtorskih poetik na skupni imenovalec. Energetski naboj medsebojnega komuniciranja in vitalni, zabavni in konstruktivni premisleki o vsebini razstave so v referenčnem okviru fuzije obeh spolov pripeljali do integralnega jedra – skupnega glasbenega videa v slogu Band Aida (kot ponovna uprizoritev videa Slovenski Band Aid: Svobodno sonce iz leta 1991) z duhovitim metaforičnim naslovom PrrrAuuu. Ne da bi vedel za citate ali izjave drugih, je vsak umetnik prispeval svoj del besedila z vokalno izvedbo v pesem, ki sta jo, upoštevaje »obskurno nametanost na kup«, pred izvedbo uredila Simona Semenič in Arjan Pregl. Glasba, instrumentalni del, mešanje in mastering zvoka, video in montaža je delo Saša Vrabiča, zaključni video in zvok iz parka Tivoli ter montaža so doprinos Gorazda Krnca, dodatne klaviature pa Maje Smrekar.

Zasnova razstave in video sta nastajala na prelomu iz predkoronskih časov v čas izolacije. Zaostreni ukrepi socialnega distanciranja niso povzročili samo zamika razstave za dva meseca, temveč so se odrazili tudi v njeni strukturi. Otežen dostop do ateljejev, trgovin z umetniškim materialom in druge omejitve so povzročili izrazito aktivnost prek t. i. nove spletne realnosti. V sklopu te je Mestna galerija Ljubljana s premislekom in zavedajoč se odgovornosti svojega primarnega poslanstva izpeljala in še izvaja v okviru cikla Pod svobodnim soncem projekte umetnikov, katerih del bo prikazan tudi na razstavi v galerijskih prostorih. Prav paradoksalno pa je dejstvo, da se je spontano besedilo glasbenega videa PrrrAuuu, ki je bilo oblikovano pred pandemijo, osmislilo in se popolnoma ujelo ter privzelo, kot meni muzikološka stroka, izjemno pomembno prekognicijsko in afektivno vlogo tovrstnih formacij znanih izvajalcev v glasbenem žanru Band Aida, se pravi, funkcijo napovedovanja družbenih sprememb, bodrenja in blaženja tegob ogroženega prebivalstva v slogu Vse bo v redu, vse bo v redu super booo.