Tišina je dogajanje

Opis razstave

Marijan Novak Slunjski: Tišina je dogajanje Razstava slik v Stolpu Škrlovec 10. - 28. maj Odprtje: torek, 10. maj, ob 20. 00 Ob odprtju bo za glasbeno poživitev skrbel Vasko Atanasovski! Svoboda, kakorkoli jo dojemamo, je ultimativna človekova želja. Redki so in dragoceni ljudje, ki navkljub vseprisotni družbenopolitični nesmiselnosti svojo idejo svobode tudi verodostojno živijo. Marijan Novak Slunjski je, dovolim si to reči, na moje osebno veselje, eden templjarjev, varuhov te ultimativne možnosti. Kaj so moji kriteriji? Tisto, kar gotovo vidijo skoraj vsi, ki se namerno ali mimogrede srečujejo z Marijanovim slikarstvom, je bujna, energična in spontana gesta. Zaradi nje so njegova dela polna energije in veselja. Ko je človekovo delo prežeto z veseljem, pa smo na polju svobode. V času vsesplošne konceptualizacije življenja Marijanovo slikarstvo nima koncepta. Je le uresničen tok njegove (pod)zavesti. In ker svoboda izključuje koncept, smo spet v pokrajini svobode. V meditativni brezkompromisnosti Marijanovega slikarstva čutim zaupanje. Kjer je zaupanje, pa je tudi svoboda. Marijanovo slikarstvo je ljubezen in erotika. Ta trditev naj bo sama po sebi osvobojena razlag. V tem času, ki ga označujemo kot transmodernega, iščemo razlage našega delovanja in varnost v vseh oblikah. Ne glede na to, kako definiramo človekovo delo in umetniško ustvarjanje, pa umetnikovo sporočilo in življenje samo zgolj z iskrenostjo in težnjo k svobodi postaneta brezčasni. Z Marijanom sva se spoznala in se za zdaj srečujeva le v virtualnih svetovih. Virtualno sva se pobratila kot davni Ujevićevi ljudje v vesolju. Ko med dnevnim spremljanjem družabnih omrežij ne najdem novic iz njegovega vesolja, se počutim malo osamljenega. Morda je to najbolj nenavaden, a tudi najbolj transcedentalen kriterij mojega uživanja v isti težnji k svobodi. Nekega dne naju boste, zaradi vsega povedanega, našli zadovoljna in resnična nekje pod oljko in cvetočim jasminom, ko bova tiho sedela ob kozarcu vina … Armano Jeričević O umetniku Vsi govorijo, le umetniki nimajo več besed Slikar Marijan Novak Slunjski nima veliko za povedati. Za njega, o njem govorijo njegove slike. Umetnik, ki najbolj obstaja, ko je sam v svojem ateljeju. Pred platnom, s čopičem v roki. Rojen Hrvat, ki se ne čuti za Hrvata, živi in dela v Sloveniji, a se ne čuti za Slovenca. Zares je doma le v slikanju. Večni nomad, ki širom po svetu išče nove izkušnje, nova (spo)znanja. Ki hoče iti ven, da se preverja, primerja. Vedno nezadovoljen s svojim delom, ve, da bo le na ta način našel sebe. Ne prilagaja se trendom, niti nima želje biti všečen. Verjame v moč posameznika, v njegov individualni napor. Verjame v trdno delo. V pristno, čisto umetnost. Verjame v slikanje. Zase, zaradi sebe, ne zaradi drugih. Njegove slike visijo v stalnih zbirkah doma in v tujini, za ustvarjanje je prejel vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Toda vse bolj čuti, da to ni tisto, kar šteje. Pomembno je, da lahko slika. Da bi lahko še več slikal. Resnico bo pokazal čas, z vsem drugim se ubadajo drugi. http://www. novakslunjski. com