Tomislav Gotovac

Opis razstave

Retrospektivna razstava Tomislava Gotovca a. k. a. Antonia G. Lauerja (1937, Sombor–2010, Zagreb) prinaša vpogled v šestdesetletno delovanje tega vsestranskega umetnika, ki je bil pionir na področju različnih medijev, od eksperimentalnega in strukturalističnega filma do hepeningov, akcij in performansov.

Razstava sledi Gotovčevemu poistovetenju z obrobnimi liki, vsemi po vrsti ekscentričnimi osebnostmi, kar potrjuje umetnikovo legitimiranje na obrobjih družbene ureditve – od prvih fotografskih serij in kolažev (med 1960 in 1964) do poznih akcij in performansov iz leta 2009. Spoznavamo se z Gotovčevimi performerskimi osebnostmi in filmskimi personifikacijami – od urbanega nudista, razvnetega pripovedovalca in duhovitega provokatorja do umetnika paranoika ter kalivca javnega reda in miru.

Razstava "Ne sprašujte, kam gremo" poleg umetnikovih antologijskih del obsega tudi raznovrstno dokumentacijo o njegovih akcijah (dokumenti sodnih procesov in novinarski zapisi) kot obliko razširitve umetniškega dejanja na zunajumetniško polje, pa tudi kot potrditev Gotovčevega širšega pojmovanja filma, ki zanj obstaja tudi zunaj meja filmske umetnosti. V prizadevanju, da bi približala umetnikovo filmsko občutenje stvarnosti, razstava pristopa k filmu kot Gotovčevemu vzoru za ustvarjanje arta, pa tudi kot modelu za režiranje lastne biografije, pri čemer meje med resničnostjo in fikcijo postanejo nejasne. Razstava spremlja avtorjeve režijske pristope v filmskih in nefilmskih medijih – od kolažev in fotografij do akcij ter performansov v intimnem, javnem in medijskem prostoru. Poudarja zlasti Gotovčevo zanimanje za razmerja med filmsko režijo in režijo stvarnosti.

Sledeč Gotovčevim pristopom in napotkom za branje njegove umetnosti – iz izjav, intervjujev, naslovov del in filmov – so naslovi v okviru retrospektive bodisi naslovi njegovih posameznih del bodisi umetnikova gesla ali pa intimna izhodišča. V osmih razstavnih sobah Mestne galerije Ljubljana, od izhodiščne, poimenovane "Nedolžen sem!", do retrospektive v retrospektivi z naslovom "Paranoia view art", se vrstijo vprašanja o umetnikovi avtonomiji, načinih poigravanja z vnaprej določenimi vlogami in mehanizmi prepovedi, obravnavanju razmerij med individualistom in dominantno večino ter o spoprijemanju z uradnimi zgodbami in prikazi v množičnih medijih. Pri tem posebna arhitektura Mestne galerije omogoča krožno ogledovanje postavitve in poudarja krožnico kot Gotovčevo priljubljeno obliko del, pa tudi pogosto načelo njegove prakse nadgrajevanja, navezovanja in recikliranja obstoječih del ter vztrajanja pri odprti obliki njihove interpretacije.