Umetnine iz Prekmurja

Opis razstave

Umetnine iz Prekmurja - Od romanike do modernizma

Umetnine so kot ptice: naselijo prostor, da se zazdi, da je tod in tam res njihov dom. A vendarle: prehajajo iz hrama v hram, iz roda v rod, iz vidnega v nevidno, iz svetlobe v temo. Kje je torej njihov dom? Morda pa zares samo tam in tedaj, ko jih z odprtostjo in vedoželjnostjo posvojimo zase, za svojo človeško rast.

Umetnostne tokove in dogajanje na območju današnjega Prekmurja zaznamuje izrazita duhovna pestrost. Tu so se križali številni duhovni vplivi, ki v umetninah zrcalijo mnogo širše povezave in odražajo dejansko stanje duha. V zarisu poglavitnih mejnikov umetnostnozgodovinskega razvoja med romaniko in modernizmom se le na videz zdi osamljen domanjševski romanski portal, saj se je prostor že v dobi gotike namnožil z vrsto sakralnih spomenikov, stavbno plastiko ter izjemnimi stenskimi slikarijami: gemerski mojster, Janez Akvila, njegova delavnica ter vojvodska delavnica, predstavljajo prvi vrhunec v umetnostnem in duhovnem razvoju Prekmurja le-tega v zatonu poznega srednjega veka nespregledljivo zaljšajo imenitni krilni oltarji iz Murske Sobote, Sela, Grada (nekd. Gornje Lendave).

Umetnine je seveda mogoče povezovati s patricijskimi meceni, kakršni so bili Szécsiji, Bánffyji, Nádasdyji, Estérhazyji, Zichyji ter soboški Szapáryji. A vsi ti in premnogi drugi, v anonimnost zapredeni donatorji, slutljivo razodevajo lastno duhovno poreklo v ikonografsko pomenljivih umetninah, naseljenih po prekmurskih cerkvah. Nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkev, se tako na razstavi druži z umetninami iz javnih ter zasebnih zbirk. Med njimi so »razseljena« dela svetovnega ranga, mične renesančne in baročne umetnine, žanrsko navdahnjene romantične podobe, psevdohistoristični približki ter čisto na koncu delo v ekspresionizem zazrtega Ludvika Vrečiča.

Zapredene skrivnosti umetnin pišejo samosvoje zgodbe in samo tako in tu vzpostavljajo - v razponu med srednjim vekom in modernizmom - pristni duhovni horizont prekmurske preteklosti.

Avtor razstave
Janez Balažic

Koordinator razstave v Narodni galeriji
Andrej Smrekar

Umetnine so posodili
Magyar Nemzeti Galéria/Madžarska narodna galerija, Budimpešta;Museum im alten Zeughaus/Muzej, Bad Radkersburg; Narodna galerija, Ljubljana; Narodni muzej Slovenije, Ljubljana; Restavratorski center ZVKDS, Ljubljana; Pokrajinski muzej, Maribor; Pokrajinski muzej, Murska Sobota; Župnija sv. Ladislava, Beltinci; Župnija sv. Nikolaja, Dolenci; Župnija Marijinega vnebovzetja, Grad; Župnija sv. Benedikta, Kančevci; Župnija sv. Katarine Aleksandrijske, Lendava; Župnija sv. Martina, Martjanci; Župnija sv. Jurija, Sv. Jurij; Župnija Marijinega rojstva, Tišina; Župnija Marijinega vnebovzetja, Turnišče; zasebni zbiralec

Umetnine so restavrirali in konservirali
Narodna galerija: Martina Vuga
Pokrajinski muzej Murska Sobota: Boris Orešnik; Jože Varga; Milan Zver; Gorazd Bence
Restavratorski center ZVKDS: Barbka Gosar Hirci; Nuška Dolenc Kambič; Lucija Stepančič; Jelka Kuret
ZVKDS, OE Maribor: Bine Kovačič; Vlasta Čobal

Video
Milivoj Roš

Celostna grafična podoba razstave in spremljajočih tiskovin
Snežana Madić Lešnik

Razstavo so omogočili
Mestna občina Murska Sobota; Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije; Narodna galerija ; Občina Grad; Pokrajinski muzej Murska Sobota

in sponzorji
Pomurske lekarne; Vzajemna, d. d. ; Saubermacher, Slovenija; Saubermacher & Komunala; Tiskarna Klar d. o. o. ; Triglav d. d.

Razstava je bila na ogled v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota od 5. februarja–30. maja 2009
in v Galeriji Murska Sobota od 5. februarja–5. aprila 2009

18. junij–20. september 2009
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana