Umetnost za nove dni

Opis razstave

Umetnost za nove dni - Zbirka Dravske banovine (1929–1941)

Dravska banovina je bila ustanovljena oktobra 1929, nekaj mesecev po tem, ko je kralj Aleksander I. Karađorđević razglasil novo ustavo in uvedel osebno diktaturo. Kot del Kraljevine Jugoslavije je obsegala približno dve tretjini slovenskega narodnostnega ozemlja. Kot oblasti pred prvo svetovno vojno in po njej je zbirala umetnine za okrasitev reprezentančnih prostorov. Banovinsko zbirko, večjo in bolj smelo od predhodnic, so oblikovale umetniške in strokovne osebnosti okoli upravnikov province, predvsem bana dr. Marka Natlačena (1886−1942).

Razstava obsega 71 slik, del na papirju in kipov. V prvih dveh poglavjih se posveča umetnosti realistov, vesnanov in impresionistov, posebej družbenokritičnim podobam Hinka Smrekarja (1883−1942) in vživetim krajinam Riharda Jakopiča (1869−1943) in Matije Jame (1872−1947).

Skozi lirična dela mlajše generacije, med drugimi Staneta Kregarja (1905−1973), Anteja Trstenjaka (1894−1970) in Franceta Goršeta (1897−1986) predstavlja razvoj banovinske zbirke in njeno povezavo z zbirko Narodne galerije in nastajajoče Moderne galerije. Preko mogočnih platen Frana Tratnika (1881−1957), Toneta Kralja (1900−1975) in Rajka Slapernika (1896−1975) se posveti vprašanju likovnega zgodovinjenja domače preteklosti.

Med letoma 1938 in 1940 je banovina tudi razpisala štiri likovne natečaje, s katerimi je želela spodbuditi razvoj zgodovinskega slikarstva in kiparstva pri nas. Tri manjše natečaje zastopata kipa Toneta Kralja in Petra Lobode (1894−1952). Na razstavi so prvič po več desetletjih predstavljeni še glavni osnutki za natečaj slik, namenjenih reprezentančnemu hodniku banske palače, na primer tisti Maksima Sedeja (1909−1974), Alberta Sirka (1887−1947) in Marija Preglja (1913−1967). Na ogled so tudi študije in skice Gojmirja Antona Kosa (1896−1970), zmagovalca natečaja, vključno z njegovim ciklom slik pomembnih dogodkov iz slovenske zgodovine, ki skupaj v dolžino meri več kot 20 metrov.

Zbirko in njeno porajanje so zaznamovala vprašanja, ki so v ospredju še danes: kakšen naj bo odnos med umetniki in oblastjo? Kdo ima prednost: muzejski kosi ali sodobni ustvarjalci? In nenazadnje, kakšna je sploh lahko vloga likovne umetnosti v času velikih sprememb in negotovosti?

Avtor razstave
Michel Mohor

Strokovna sodelavca
Barbara Jaki, Andrej Smrekar

Koordinatorka projekta
Nataša Ciber

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Miha Pirnat ml. , Andreja Ravnikar, Simona Škorja, Martina Vuga, Narodna galerija
Nina Dorič Majdič, Nada Madžarac, Moderna galerija
Vesna Obid, Marij Vrenko

Razstavo so podprli
Narodna galerija
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Generali zavarovalnica d. d. , Ljubljana
Radgonske gorice d. d.
Cvetličarna Galerija Marjan Lovšin
Europlakat

Moderni galeriji se zahvaljujemo za pomoč pri pripravi razstave.

5. september 2019 – 5. januar 2020
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana