Umetnostnozgodovinske zbirke

Opis razstave

Umetnostnozgodovinske zbirke Loškega muzeja predstavljajo različna umetnostna obdobja na Loškem, od pregleda slikarstva srednjega veka, kjer lahko izpostavimo predvsem kopijo freske Sveta nedelja iz Crngroba, preko baročne umetnosti, kjer izpostavljamo zlate oltarje iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki se danes nahajajo v grajski kapeli.

Zbirka vključuje tudi umetnost realizma 19. stoletja in slikarstvo modernizma prve polovice 20. stoletja. Posebej izpostavljamo zbirko Ivana Groharja; Grohar velja za pomembnega predstavnika slovenskega impresionizma in za enega od ključnih umetnikov na prelomu stoletij, ki so popeljali takratno slovensko umetnost v modernizem 20. stoletja. Razstavljena so dela iz njegovega zgodnjega obdobja, še preden so nastale njegove najznamenitejše krajine, v katere je vnesel duh impresionizma in simbolizma in po katerih je danes tudi najbolj znan.

Pomemben poudarek dajemo tudi zbirki moderne umetnosti druge polovice 20. stoletja in sodobni umetnosti 21. stoletja.

Loški muzej hrani v svoji zbirka tudi dela predstavnikov rodbine Šubic iz Poljan, iz katere poleg ljudskih podobarjev, ki so s svojim delovanjem v preteklosti močno zaznamovali loške kraje, izvirajo tudi nekateri znameniti slovenski slikarji. Med njimi sta pomembna zlasti brata Janez ml. Šubic in Jurij Šubic, ki sta delovala v drugi polovici 19. stoletja in veljata za pionirja realizma v slovenskem slikarstvu, Jurij Šubic poleg tega velja tudi za prvega slovenskega predstavnika plenerizma. V drugi polovici 20. stoletja pa je pomemben zlasti Ive Šubic s svojim značilnim slikarskim slogom mešanice prvin realizma, ekpresionizma, kubizma in primitivizma med drugim prepoznaven tudi po znani tematiki NOB in kot tak velja za najpomembnejšega avtorja te slovenske vojne slikarske motivike. Iz znamenite rodbine izhaja tudi slikarka Maja Šubic, katere dela predstavljamo v zbirki sodobne umetnosti.
Štirje veliki zlati oltarji iz leta 1942 požgane podružnične cerkve Sv. Lucije v Dražgošah, predstavljajo ene najbogatejših slovenskih zlatih oltarjev. Gre za tip baročnega, bogato rezljanega in pozlačenega lesenega oltarja, tipičnega za 17. stoletje na slovenskem. Oltarji prikazujejo razvoj rezbarstva v 17. stoletju na loškem, od stranskega oltarja sv. Ane, loške delavnice Jamškov iz leta 1628 z znamenji italijanske renesanse, preko že povsem baročnega oltarja sv. Ingenuina s severnjaškimi vplivi iz leta 1660, do glavnega oltarja sv. Lucije, južnjaškega tipa, ki ga je leta 1658 izdelal Mojster Jakob Korneli iz Ljubljane in do oltarja sv. Antona iz leta 1689, ki je že mešanica severnjaškega in južnjaškega tipa in je delo mojstra, ki je izdelal tudi oltar sv. Ingenuina.