1. Opis razstave
Opis razstave
Upor 1573-2023
prostori stalnih zbirk, 8. 2. -17. 12. 2023
Antun Augustinčić, Riko Debenjak, Lojze Dolinar, Marijan Detoni, Željko Hegedušić, Vasilije Jordan, Ivan Lovrenčić, Gojmir Anton Kos, Ivan Kožarić, Tone Kralj, Erik Mavrič, France Mihelič, Franc Peršin, Darije Petković, Branko Ružić, Ivan Seljak Čopič, Gabrijel Stupica, Sandra Vitaljić, Jože Volarič, Šime Vulas
Celoletna razstava Upor 1573-2023 se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja. Na razstavi so predstavljena dela izbranih umetnikov iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek.
Veliki kmečki upor iz leta 1573 se je v kolektivni spomin prostorov današnjih Slovenije in Hrvaške neizbrisljivo vtisnil v drugi polovici 19. stoletja. Takrat je ta pozabljeni dogodek zaradi konotacije boja slovanskih etničnih skupin v habsburškem imperiju dobil konstitutivni in emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah, Matija Gubec pa je postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti. Udarni politični potencial kmečkega upora, ki je postal simbol nenehnega zgodovinskega boja za socialne in politične pravice deprivilegiranih, je v javni diskurz postavila prav umetnost.
Do pravega razcveta upodabljanja kmečkega upora in njegovih protagonistov je prišlo z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije, ko so bili uporni kmetje dojeti kot borci za osvoboditev slovanskega življa izpod tuje nadvlade. Med drugo svetovno vojno (1941-1945) se je lik Matije Gubca in duh kmečkega punta povezoval z uporom proti okupatorju, hkrati pa je Matijo Gubca kot hrvaškega junaka uporabljala tudi propaganda NDH. Največji razcvet tematiziranja kmečkega upora se je zgodil v obdobju SFR Jugoslavije (1945-1991), ko je bila ta zgodovinska epizoda enačena s proletarsko in socialistično revolucijo brezpravne raje proti kapitalskim (fevdalnim) elitam. Leta 1973 se je obeleževala 400. obletnica Velikega kmečkega upora in prav takrat je bilo ustvarjenih največ umetniških del na to temo; postavljena je bila vrsta javnih spomenikov, izdana je bila grafična mapa Kervave kronike glas, medtem ko je zgodba kmečkega upora prešla tudi v popularno kulturo. Po letu 1991, ko sta dokončno razpadla socialistični red in Jugoslavija, se je kmečki upor skoraj popolnoma umaknil iz javnih diskurzov in s tem tudi iz umetnosti.
Razstava Upor 1573-2023 je del istoimenskega čezmejnega projekta mreže partnerskih muzejev, kjer z različnimi javnimi programi sodelujejo: Muzej seljačkih buna, Gornja Stubica, Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice, Muzej Brdovec in Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki.