Vid Sark: Azteške pesmi

Opis razstave

Galerija Ivana Groharja, 22. 8. –23. 9. 2018

Kustos razstave: Boštjan Soklič

Vid Sark je ustvarjalec z izrazito osebnim umetniškim profilom, včasih pretanjenim in poetičnim, drugič bolj eruptivnim in dramatičnim. Njegovo tokratno umetniško izhodišče je duhovni in materialni svet starih indijanskih kultur Srednje Amerike. Predmet Sarkovega zanimanja so azteške pesmi - obsežna zbirka filozofske poezije, zgodovinskih slavospevov ali religioznih himen, ki na svojevrsten, do zdaj še ne docela razjasnjen način, predstavljajo edinstveno kulturno zapuščino starih Aztekov.

Sark z likovnimi orodji poskuša lastno občutenje, videnje in dojemanje prevodov azteške poezije preliti v izvirno vizualnost. Ob poglobljenem stiku s kompleksno duhovno dediščino novega sveta ter raziskovanju stilistike umetnosti Aztekov Sark z efektno uporabo risarskih izraznih sredstev domiselno interpretira simbolne pomene vsebin, ki so jih prvotno recitirali. Vidne in slišne komponente poetičnih tekstov, s katerimi se ukvarja Sark, so oplajale indijanske sanje, vizije, določale njihovo etiko in pogled na svet ter usmerjale njihova dejanja skozi vse življenje. Sark upodablja tisto, kar ob branju tekstov doživlja in kar ga fascinira: na papir prestavlja fantastične obredne prizore, ki jih z “notranjim očesom” v procesu ponotranjanja vsebine zaznava v polnosti. Njegove kreacije so rezultat kinestetičnih povezav med sliko, zvokom in govorom, poezija (brana, slišana ali videna) pa je spodbujevalec teh občutij. Sark zaneseno raziskuje različne likovne vzorce, znake in pisave, jih na osnovi literarne predloge povezuje, razdružuje, zopet lepi, skratka po svoje “reciklira”. Njegove barvite risbe so razgibane umetniške predstave, sestavljene iz samosvoje obravnave fragmentarnih nizov predmetnosti, značilne za indijanske kulture z geografskega področja Srednje Amerike (Tolteki, Zapoteki, Acolhua, Tepanec itd. ). Glavni nosilci pripovedi so strašljivi indijanski liki v polabstraktnem stilu, ki s svojo mogočno pojavnostjo izstopajo iz koprenasto pulzirajočih struktur, potopljenih v polja eruptivne barvitosti. Za prepoznavnim, neizogibnim konfliktom, botrujočim akciji na Sarkovih podobah, se zrcali kozmogonija: večplastno dogajanje na slikah si lahko razlagamo kot ilustracijo poezije, lahko pa tudi kot aluzijo na mitske razlage vesolja.