Vladimir Nikolić

Opis razstave

Beograjski umetnik Vladimir Nikolić v svojih delih vprašanja družbenega in umetnostnega sistema prepleta z vsakodnevnimi situacijami ter vse to na večplasten in mnogokrat prefinjeno humoren način poveže v do potankosti izdelane konceptualne celote.

Pozornost mednarodne javnosti priteguje predvsem s svojimi video deli, ki so umeščena v pomembne zasebne in javne zbirke, predstavljena pa so bila tudi v okviru mnogih manifestacijah sodobne umetnosti.

Umetnik je v času rezidenčnega bivanja v KC Tobačna 001 v prostorsko dovršeni postavitvi, posebej prirejeni za prostor galerije, ključne elemente svojega vizualnega vokabularja večplastno povezal s preizpraševanjem tehničnih zmožnosti različnih medijev sodobne umetnosti. Integralni del ljubljanske postavitve je celostenska povečava fotografije, ki zaradi rastlinja sicer deloma namiguje na določeno geografsko lokacijo, čeprav v resnici z ničimer ne sporoča kraja, države in predmeta obravnave. S svojo abstraktnostjo tako kar kliče k vprašanju, kaj se skriva v podobi oziroma za podobo, ki prikazuje izsek gozda v mestecu Luleå na severu Švedske, kjer se daleč od oči javnosti nahaja največja farma strežnikov izven Združenih držav Amerike, in sicer podatkovni center internetnega giganta Facebooka. Korporacije strateško načrtujejo in iščejo najugodnejše rešitve za vsak operativni segment svojega delovanja in severni del zahodne zemeljske poloble je zaradi klimatskih pogojev – dolgih in mrzlih zim – odlična lokacija za strežnike. Ti namreč poleg enormnih količin električne energije potrebujejo tudi konstantno hlajenje prostorov, ki jih ogromni ventilatorji, vgrajeni v arhitekturo takšnih farm, izvajajo s črpanjem zraka iz neposredne, hladne okolice.

Ker umetnik dovoljenja za ogled prostora, kot je bilo pričakovano, ni dobil, je brez želje po fotografiranju objektov fotoaparat usmeril v gozd, v katerem se farma nahaja. S tem je pristal na meji dogajanja, torej ne znotraj in ne zunaj, oziroma na meji dveh svetov, ki, čeravno sta soodvisna, eden na drugega navidezno ne vplivata. Idejo prisotnosti ventilatorjev je poustvaril z multipliciranjem zvoka ventilatorjev štirih diaprojektorjev, ki pri postavitvi služijo tudi kot osnovni svetlobni viri. Uporabljeni analogni medij za prikazovanje reprodukcij tako kljub praznim okvirjem v šaržerjih in s tem, da samo osvetljuje fotografijo gozda, opominja na dejstvo, da se danes na prikazanem mestu nahaja eden največjih “arhivov” vizualnih zapisov. In tako, kot je skozi stoletja umetnost primarno služila interesom vladajočega razreda, nove vladajoče elite predstavljajo “lastniki” neizmerljive količine vizualnih podatkov, zbranih na serverjih največjih internetnih korporacij.