Vlado Martek

Opis razstave

Umetnost, ljubezen mojaTa poezija je boljša od idealneRazstava z napakoGledam svoj pogled

Retrospektivna razstava Vlada Marteka prinaša obsežen pregled umetnikovega opusa od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Z Razstavo z več naslovi nadaljujemooziroma dopolnjujemo prvi del razstave, prikazane lani v Muzeju moderne in sodobne umetnosti Reka. Vsebinsko nekoliko spremenjena ljubljanska edicija je obenem tudi prva obsežna predstavitev tega mednarodno uveljavljenega hrvaškega konceptualnega umetnika pri nas. O Marteku je bilo veliko povedanega in napisanega, vendar je zaradi njegove neizmerne ustvarjalnosti (ta je že kar pregovorna ali nekakšen njegov zaščitni znak) še vedno mogoče odkriti dela, ki so umetnikov atelje zapustila le redko ali pa sploh nikoli. Njegovi začetki delovanja v likovni umetnosti segajo v čas Skupine šestih avtorjev (Grupa šestorice avtorjev, 1975–1979), ki je bila v iskanju kontakta in dialoga z naključnimi mimoidočimi aktivna zunaj galerijskega prostora, predvsem na ulicah Zagreba. Kot diplomirani komparativist in filozof je umetnik z besedno in likovno poetičnimi ter obenem družbeno kritičnimi izjavami svoje odlično poznavanje filozofije in poezije lucidno prenašal v likovni jezik.

Prek tristo izbranih del na različnih nosilcih, med katerimi prevladuje papir različnih velikosti, predvsem v umetniku najljubšem formatu A4, v tehnikah risanja, kolažiranja, asemblaža, slikanja, fotografiranja ter prerisovanja, trganja, luknjanja, spenjanja, zabijanja, mavčenja in lepljenja prinaša obširen in raznolik vpogled v Martekovo umetniško produkcijo. Predstavljeni so njegova predpoetska faza (razmišljanja o poeziji, elementarnih procesih v poeziji, sonetih), dokumentacija akcij in agitacij v urbanem prostoru, knjižna produkcija (poetski objekti, knjige umetnika, samizdati, liromape), dela s t. i. piktogramsko abecedo (Martek je iznašel lastno abecedo s štiridesetimi likovnimi znaki), kartografije, izreki na steklu in ogledalih ter razmišljanja o fotografiji. Postavitev razstave aludira na Martekov atelje, ki je nekakšna celostna umetnina, Gesamtkunstwerk; saj je vsak njegov del – stena, miza, stol, omara, pečica, toaletni prostor, radiator, vrata, okno – tudi podlaga za prikaz umetnosti ali pa sámo umetniško delo. Z odpiranjem in brskanjem po številnih različnih mapah, škatlah, vrečkah, zavojih, kozarcih in raznoraznih nepredstavljivih nosilnih pripomočkih ter z vsakim vnovičnim dialogom z umetnikom se odpre slikovit vpogled v večplastnost njegovega umetniškega izraza. In ker je edini možni način za pristno razumevanje njegovega obsežnega in dovršenega umetniškega opusa neprestano motrenje njegovih del, vam svetujemo le: »Čitajte Marteka!«