Vrnitev ambasadorjev umetnosti

Opis razstave

Vrnitev ambasadorjev umetnosti - Umetnine iz nasledstva Jugoslavije

Nasledstvo po nekdanji SFRJ

Deset let po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je bil podpisan Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki je potrdil, da je na ozemlju nekdanje skupne države nastalo pet suverenih enakopravnih držav naslednic, med njimi tudi Slovenija. S sporazumom je opredeljena pravična razdelitev pravic, obveznosti, premoženja in dolgov nekdanje SFRJ. Eno od področij njegove ureditve je tudi delitev diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ v tujini in umetniških del v njih (Priloga B sporazuma).

Jugoslavija je imela po vsem svetu več kot 170 veleposlaništev, konzulatov in rezidenc. Ker je bila na čelu neuvrščenega sveta, je v tujini to želela pokazati tudi z razkošnimi stavbami in njihovo opremo. V svojih predstavništvih je imela tudi več kot 2000 umetniških del avtorjev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin.

Pogajanja za delitev umetnin so se začela leta 2002, prve primopredaje so bile opravljene maja 2003. Do danes je strokovna skupina pregledala umetnine iz več kot 125 predstavništev nekdanje SFRJ. Na številnih lokacijah so bila tudi dela eminentnih slovenskih avtorjev, zato je Slovenija iz tega naslova do zdaj prevzela že 200 del.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo sta si dalj časa prizadevala za organizacijo razstave, ki bi pokazala rezultate večletnih prizadevanj za vrnitev tega dela kulturne dediščine. Na tej razstavi ima širša javnost zdaj možnost videti čudovite umetnine, ki so nekoč krasile stene zgradb na prestižnih naslovih po vsem svetu. Razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti zajema izbrana dela, ki so bila na diplomatskih in konzularnih predstavništvih nekdanje SFRJ v Berlinu, Bernu, Budimpešti, na Dunaju, v Gradcu, Haagu, Londonu, Madridu, Milanu, Parizu, Pragi, Rimu, Solunu, Stockholmu, Trstu, Varšavi in Zürichu. Med razstavljenimi deli je 32 slik in 36 del na papirju 34 slovenskih umetnikov.

Vsa umetniška dela, ki jih je Slovenija pridobila iz nasledstva, bodo kasneje razstavljena v prostorih slovenskih veleposlaništev in konzulatov v tujini, na ministrstvu za zunanje zadeve in v drugih uradnih prostorih slovenske diplomacije.

Vrnitev ambasadorjev umetnosti

Neki svetovni popotnik je ob priliki dejal, da gre v državi, ki jo prvič obišče, najprej pogledat umetnostni muzej, ker je to najboljši uvod v njeno spoznavanje. Oprema diplomatskih predstavništev in rezidenc je izjemno pomembna, saj veleposlanik predstavlja predsednika naše države v državi sprejemnici, in veleposlaništvo je de iure teritorij gostujoče v državi sprejemnici. Likovna oprema kaže mesto umetnosti v našem življenju in odnos naše družbe do nje, moč naše umetnostne produkcije ter ne nazadnje izobraženost in kultiviranost naših predstavnikov. Izjemno mesto in pomen likovne opreme izhajata iz preprostega dejstva, da je vedno tam, v prostorih, ki jih obiskujejo ne samo vsakovrstni ljudje kot stranke, temveč tudi pomembne osebnosti države sprejemnice in drugih predstavništev diplomatske skupnosti.

Izbor del in njihova hierarhična delitev med diplomatska predstavništva, kot smo videli, ima prepoznavne cilje vsaj na nekajdesetletnem vzorcu. V zbirki najdemo izjemna dela starejšega izvora, ambicioznejše pridobitve pa po letu 1970 močno usahnejo. K vsemu temu sodi tudi oprema likovnih del, saj mora umetnini zagotoviti primerno avro. Umetnine na razstavi so v veliki večini razstavljene v zatečenem stanju, v kakršnem jih je Slovenija prevzela iz diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ. Takšne nam dokazujejo, da umetnostna oprema ni samo stvar posodabljanja likovnega fonda z občutkom za umetnostno kvaliteto, temveč tudi stvar vzdrževanja in skrbi za umetnine. Neredko se zgodi, da je likovno delo najdražji del opreme prostora, v katerem se nahaja.

Narodna galerija si zato prizadeva širiti zavest, da je tudi to del naše kulturne dediščine, naš obraz, ki ga kažemo svetu, in da pri opremi naših diplomatskih predstavništev ne gre samo za »notranjo opremo«, temveč za simbolno podobo naše skupnosti, naše kulture in naše identitete.

Odprtje razstave

Nekaj utrinkov z odprtja razstave (video)

Vodji projekta
Barbara Jaki, Ana Polak Petrič

Avtor razstave
Andrej Smrekar

Koordinacija
Urška Kramberger Mendek, Michel Mohor, Tanja Klemenc Sekuti

Postavitev razstave po predlogi Ranka Novaka
Andrej Smrekar, Michel Mohor

Konservatorsko-restavratorska priprava umetnin
Tina Buh, Simona Škorja

Projekt sta podprla
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Uradna penina na odprtjih razstav
Radgonske gorice d. d.

11. maj 2015 – 31. oktober 2015 (podaljšano)
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana