Vzporedni signali

Vzporedni signali

Razstava je zaključena!

8. 3. – 31. 3. 2013; KiBela, prostor za umetnost; MMC KIBLA; Kot pomembna vsebinska komponenta projekta New Media Cross Border (NMCB), v okviru katerega je nastala tudi pričujoča razstava, se je vzpostavil pojem neodvisnosti. Slednji ima v okviru alternativnih produkcijskih prostorov skorajda kultno mesto – položaj nekega nedosegljivega ideala. Največkrat se pojavlja v odnosu do preteklosti, minulega časa, ko je bilo potrebno pisati manj poročil, ko so bila takšna ali drugačna sredstva lažje dostopna in nekako manj potrebna ter je boj zanje bil manj krvav. Tovrstne misli navadno nastajajo v retrospektivi, ki na minulo gleda skozi filter nostalgije. Kulturna produkcija je neizbežno povezana tudi z materialno stvarnostjo nekega obdobja – prav ta ji da, pogosto pa tudi vsili, estetsko in vsebinsko specifiko. V slovenski kulturni sceni se status takega, torej izrazito neodvisnega, obdobja pogosto pripisuje osemdesetim letom prejšnjega stoletja. ...

1. Opis razstave
Opis razstave

8. 3. – 31. 3. 2013
KiBela, prostor za umetnost
MMC KIBLA

Kot pomembna vsebinska komponenta projekta New Media Cross Border (NMCB), v okviru katerega je nastala tudi pričujoča razstava, se je vzpostavil pojem neodvisnosti. Slednji ima v okviru alternativnih produkcijskih prostorov skorajda kultno mesto – položaj nekega nedosegljivega ideala. Največkrat se pojavlja v odnosu do preteklosti, minulega časa, ko je bilo potrebno pisati manj poročil, ko so bila takšna ali drugačna sredstva lažje dostopna in nekako manj potrebna ter je boj zanje bil manj krvav. Tovrstne misli navadno nastajajo v retrospektivi, ki na minulo gleda skozi filter nostalgije. Kulturna produkcija je neizbežno povezana tudi z materialno stvarnostjo nekega obdobja – prav ta ji da, pogosto pa tudi vsili, estetsko in vsebinsko specifiko. V slovenski kulturni sceni se status takega, torej izrazito neodvisnega, obdobja pogosto pripisuje osemdesetim letom prejšnjega stoletja. Obdobju punka, kulturnega vrenja, gospodarske krize, angažirane civilne družbe in posledičnih prelomov. Jugoslovanska osemdeseta so bila zaznamovana z ekonomsko krizo, brezposelnostjo, zadolženostjo države in rigidnim birokratskim aparatom; situacija se je še poglobila tekom tranzicije in se na koncu umirila v obdobju rasti, ki pa se je sprevrglo v novo krizo, v več pogledih vzporedno s tisto v osemdesetih.

Vzporejanje gospodarske in umetnostne zgodovine kaže, da so obdobja umetnostnih prodorov pogosto sovpadala z zatonom gospodarstva, ekonomskimi krizami in posledičnimi družbenimi trenji. Kriza vedno vodi v iskanje alternativ, bolj učinkovitih in izvirnih sredstev komuniciranja idej. Zdi se, da je s tem povezana vedno bolj pogosta raba videa v sodobni umetnosti. Video je, vzporedno s širitvijo novih, vedno bolj prenosnih in naprednih tehnologij, postopoma postal eden izmed najbolj demokratičnih umetniških medijev. Omogoča tako produkcijsko zahtevne kot spontane in gverilske izdelke, pri čemer pa lahko oboji dosegajo želeno izrazno moč. Predstavlja učinkovit nosilec avtorjevega sporočila – učinkovit na dveh nivojih: njegovo zajemanje je vedno bolj preprosto in tudi vedno bolj kvalitetno, hkrati pa je video eden od najprimernejših medijev za prenos in diseminacijo informacij širokemu občinstvu. Zavzema vlogo vzporedno s tisto, ki jo je v preteklih desetletjih nosil fotokopirni stroj – ta je omogočal preprosto obliko obveščanja hkrati pa je odpiral tudi nove estetske potenciale, ki so jih mnogi takratni akterji spretno izkoriščali.

Prav spretna, pogosto humorna in ironična, raba novih tehnologij je ena od ključnih strategij, ki omogočajo prilagajanje umetnosti spreminjajočim se družbenim razmeram in iskanje vedno novih izraznih sredstev. Razstavljena dela ne sodijo v tok novomedijske umetnosti, ki ga močno zaznamuje fascinacija nad tehnologijo. S tehnološkega vidika so pogosto bolj subverzivna – zagrabijo dostopen tehnološki aparat, si ga prisvojijo in uporabijo za komunikacijo ideje – pa naj gre za provokativno plakatersko akcijo, družbeno kritičen video, posnetek dogodka ali likalniški vmesnik za računalnik.

Ž. D.

Sodelujoči: Abbildungen Variete, Nataša Berk, Peter Tomaž Dobrila, Kruno Jošt & Simon Poldauf & Maja Kohek, Lačni Franz, Te čudovite MARGINE, Marko Ornik, Ana Pečar, Mirjana Rukavina, son:DA, Dejan Štampar, Vita Žgur

Galerijski list

Zahvaljujemo se vsem avtorjem in drugim posameznikom, ki so nam prijazno posodili dela.

Razstava Vzporedni signali je del dvoletnega projekta New Media Cross Border, ki ga izvajajo Autonomni center – ACT iz Čakovca, Kulturno izobraževalno društvo KIBLA iz Maribora, ONEJ – Društvo prekmurske pobude iz Murske Sobote in Društvo mladih V. U. K. iz Varaždina v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007–2013.

Fotografije



1. Podrobnosti
Naziv razstave Vzporedni signali
Trajanje razstave 8. 03. 2013 - 8. 03. 2013
Čas ogleda razstave 9:00 - 22:00
Datum otvoritve 8. 03. 2013
Ura otvoritve 0:00
Dodatne informacije Sobota: 16.00-22.00; Nedelja: zaprto
Lokacija KIBELA / MMC KIBLA
Vstopnina Prost vstop
Tip razstave Razstava
Organizator KIBELA / MMC KIBLA
Organizator naslov Ulica kneza Koclja 9
Organizator kraj 2000 Maribor
2. Multimedija

Mnenja zbirateljev o razstavi

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o razstavi ali oddajte svoje mnenje.
Prijavite se na e-novice za razstave
Prijavite se na e-novice za razstave

Prijavite se na e-novice o razstavah in dogodkih in bodite obveščeni o vseh pomembnih razstavah in dogodkih, ki se dogajajo na področju likovne umetnosti v Sloveniji.

Spremljajte razstave

Napovednik razstav in dogodkov