Zdenko Huzjan. Slike in risbe

Opis razstave

11. 12. 2008 - 22. 1. 2009

Barvna polja Huzjanovih slik s tankočutnimi tonalnimi prehodi ustvarjajo brezmejnost. Slike vabijo, da se potopimo vanje, tako silhueta figure, ki jo je tja umestil slikar, postane naš tovariš. Ali obratno, mi postanemo njen tovariš, tisti drugi jaz, ki hrepeni, si drzne hrepeneti in želeti. Izkušnja ali izkušnje, po katerih hrepenimo, nam Huzjanova slika velikodušno ponuja. Mark Rothko je ob svojih platnih, ki jih je načrtoval za jedilnico v Seagram Building v New Yorku, dejal: »Če ljudje želijo svete izkušnje, jih bodo tukaj našli. Če želijo profane izkušnje, bodo našli tudi te. Jaz se ne opredeljujem. « In prav ta isti pomen, ne nujno izražen z istimi besedami, je prisoten v Huzjanovem slikarstvu. Skoraj monokromna meditativna barvna polja ponujajo neskončno mnogo pogledov. Vedno, ko isto sliko znova uzreš ti ponudi drug izraz. Skoraj tako je, kot bi slika imela lastno življenje, lastne občutke, lastne reakcije na okolje. Je kot bitje z dušo, ki svoj karakter na slikovnem polju izraža z množico drobnih potez, spojenih z večjimi barvnimi ploskvami in na koncu še s srčiko svojega obstoja, silhueto figure, drobnega ali nasprotno velikega bitja, ki tam enostavno je.

Nataša Smolič

Zdenko Huzjan Zdenko Huzjan se je rodil 13. septembra 1948 v Lendavi. Po osnovni šoli v Lendavi je maturiral na Gimnaziji v Murski Soboti, leta 1972 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. G. Stupici ter nato dveletni študij na slikarski specialki pri prof. J. Berniku. V letu 1988 mu je Univerza v Ljubljani podelila Priznanje umetniških del in ga leta 1997 habilitirala v rednega profesorja za risanje in slikanje na Oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova risarska, grafična, slikarska in kiparska dela se nahajajo v pomembnih zbirkah sodobne umetnosti v Sloveniji in tujini. Leta 1988 je za svoje umetniško snovanje prejel Nagrado Prešernovega sklada, leta 2002 stanovsko, Jakopičevo nagrado, in leta 2005 Župančičevo nagrado za izjemne kulturne dosežke Mesta Ljubljane. V samozaložbi je izdal tri pesniške zbirke – Mačuhice (pesmi, grafike)1992, Znamenja (pesmi, risbe) 1993 in Živalice (pesmi, risbe) 1994. Založba Littera picta je leta 1997 izdala izbor pesmi Mačuhice (pesmi, risbe) nato leta 2004 pesniško zbirko Solea krema (pesmi, risbe) ter leta 2006 pesniško zbirko Priključki (pesmi, risbe).