Živko Marúšič

Opis razstave

Predstavitev doslej neznanih del iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, ki jih je Živko Marúšič ustvaril med leti 1977 in 1980. V tem času je umetnik ustvarjal risarske in slikarske podobe, ki temeljijo na približevanju in oddaljevanju kot jih zaznava fotografski objektiv. Značilnost teh del je pogled s ptičje perspektive, kjer človeške figure in predmeti na ulici ustvarijo vtis umirjenega lebdenja.

Ljudje v gibanju
Vsa dela Živka Marúšiča preveva užitek ustvarjanja. Veselje v zarisu vsake črte, veselje nad oblikami in nad uporabo kombinacij najrazličnejših barv. Vedenje o zakonitostih vizualnih umetnosti je spojeno z zavestjo umetnika, da vsako umetniško delo združi v neverjetne kombinacije barv.
Dogodki iz lastnega življenja in videnje le-teh so večne teme, ki jih poustvarja v svojih delih. Pomembno pri tem je njegovo natančno opazovanje položajev ljudi, ki so osrednji akterji njegovih umetnin. Človeške figure so največkrat v dinamičnem gibanju. Tudi v duelu z drugo osebo. Večinoma pa se v njegovih likovnih delih pojavlja ena sama človeška oseba – opazno zaznamovana s svojo trenutno držo in svojim čustvenim občutjem, izraženim na obrazu v ujetem trenutku. Živko Marúšič je za nastanek svojih umetniških del velikokrat uporabljal fotografijo. Bodisi za zasnovo svojih umetnin bodisi kot kolaže v mnogih skicirkah, ki so pravcate knjige.
Nasploh je v likovnih delih Živka Marúšiča bistven človek. Človek v gibanju, v času svojih dejanj, je središče prostora v njegovih likovnih delih.
Svoja likovna dela najprej avtor uresničuje in načrtuje v skicirkah. Te imajo videz knjig. V njih so shranjeni načrti, zapiski, morebitna imena bodočih slik ali samo skic, kolažev, kipov. Skicirke spremljajo besedila, ki označujejo nastanek del. So komentarji, navodila za ustvarjanje, razlagajo tudi pomen barve v posamezni študiji, so komentar vsega, komentar sveta, komentar pripovedi, komentar samega sebe kot ustvarjalne osebnosti, so smer ustvarjanja, so pot naprej, so verbalno dejanje, literatura, umik v besede, izmik iz likovne podobe, so besedilo o likovnem delu. So vzklik začudenja in zavest trenutka v likovni stvaritvi in v času njihovega likovnega ustvarjanja.
Miloš Bašin ©

Živko I. Marúšič (prej tudi Ziuko Marusic, Živko Niero Marúšič; z imenom Živko Ira Marúšič) je bil rojen 20. septembra 1945 v Colornu, mestecu v bližini Parme, ki leži v pokrajini Emilia Romagna.
Leta 1967 se je vpisal na beneško Accademio di Belle arti, kjer je študiral v letih 1967-1971 in študij nadaljeval na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani (prof. Z. Didek, G. Stupica in J. Bernik), kjer je leta 1975 zaključil specialistični študij s temo Fotografija kot osnova za nastanek slike. Zanj so pomembna potovanja: leta 1977 v
Pariz, leta 1979 na Sicilijo, leta 1983 v Rim in leta 1991 v Madrid in London ter študijsko bivanje v Benetkah. Živi v Kopru in hrvaški Istri.
Dobitnik nagrad:
1977 - Beograd, Nagrada Fonda Moše Pijade, študijsko bivanje v Parizu
1998 - Ljubljana, Jakopičeva nagrada
1999 - Ljubljana, Nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo