Zora Stančič

Opis razstave

V Galeriji Velenje se je v sklopu EPK 2012 z razstavo "Prva praska najbolj boli" predstavila priznana slovenska vizualna umetnica Zora Stančič. Razstavo, pri kateri je velik poudarek na oblikovanju prostora, je soustvarila arhitektka Andreja Jug.

Rodila se je v Bosni in Hercegovini. Osnovno in srednjo šolo je končala v Ljubljani. Diplomirala je leta 1984 na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu. Leta 1990 je končala še grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem. Razstavljala je po Evropi in ZDA. Njena dela so v stalnih zbirkah v Albertini na Dunaju, v Fond National d’Art Contemporain v Parizu, v Moderni galeriji v Ljubljani in v The Jane Voorhees Zimmerli Art Muzeum v New Brunswick-u v New Jersey-u, ZDA. Sodeluje tudi na drugih področjih, kot so arhitektura, oblikovanje in film.

V zloženki, ki je izšla ob razstavi, kustos projekta Tevž Logar pravi: "Seveda gre tudi v tem primeru za proces skozi katerega umetnica išče svoje izrazne možnosti, zato njeni pretekli projekti vključujejo razmislek o ulični umetnosti (London Eyes, 2010), projektih v uličnih izložbah (Kleine Kapelle im Schaufenster, Graz, 2009) in razmerju javno – privatno (akcija s kavo z Nebojšo Šeričem Shobo, NY, 2008; A Tout Prix, Ljubljana, 2007). Prav ti pretekli razmisleki pa so bili ključni v celotnem procesu dela, saj so le-ti privedli do nekakšnega konceptualnega obrata, ki se izredno lepo manifestira v postavitvi pričujoče razstave. Sopostavljanje "varnega" galerijskega zidu, z "nevarnim", z graffiti poslikanim zidom izven galerijskega prostora, je vsekakor gesta, ki nakazuje na zanimive konceptualne premike znotraj umetniške prakse. Zora Stančič, s konceptualno gesto arhitekturne preureditve prostora, ne le da razbija klasični galerijski prostor, ampak le-tega povsem enači z javnim prostorom, ulico. Še več, z izredno subtilnim razkrivanjem zunanjega prostora, Zora Stančič notranji prostor postavlja v nekakšen položaj odvisnosti, s tem pa ustvarja napetost in nekakšno družbeno igro v katero se nevede zaplete tudi gledalec. "