Zoran Mušič: Poezija tišine | Muzej Leopold, Dunaj

Opis razstave

Zoran Mušič: Poezija tišine
Muzej Leopold, Dunaj
otvoritev: 12. april 2018, 19. 00

Dunajski Muzej Leopold bo med aprilom in avgustom na razstavi Poezija tišine predstavil dela slikarja Zorana Mušiča. Umetnostna galerija Maribor je za razstavo posodila tri dela iz naše zbirke, nastala v času umetnikovega bivanja in delovanja v Mariboru sredi 1930-ih: Polje, Štajerska vas in Vstajenje. V Umetnostni galeriji Maribor hranimo deset del Zorana Mušiča. Leta 2014 smo v zbirko pridobili umetnikov najzgodnejši avtoportret: linorez iz leta 1932. Dunajska razstava ponuja pregled čez celotni opus Zorana Mušiča. Zasnovala sta jo direktor Muzeja Leopold Hans-Peter Wipplinger in kustos Ivan Ristić.

Zoran Mušič (1909–2005), slikar, grafik in risar, rojen v Bukovici na Primorskem. Zaradi slovenstva je bila njegova družina večkrat izgnana, med drugim tudi na Štajersko. Tako je med leti 1920 in 1928 živel v Mariboru, kjer je maturiral na Učiteljišču. Leta 1934 je diplomiral na zagrebški likovni akademiji pri prof. Ljubi Babiću. Vrnil se je v Maribor in se vključil v umetniško društvo Brazda in med kulturnike v mestu. Po letu 1940 je odšel v Ljubljano, zatem v Gorico in Trst. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin. V petdesetih letih je za svoje drugo domovanje izbral Pariz. Od takrat pa malodane vse do smrti 25. maja 2005 je živel razpet med Parizom in Benetkami, kjer je pokopan. Kljub stalnim umetniškim uspehom, nagradam in priznanjem, mu je nesporno veljavo na mednarodni likovni sceni prinesla velika retrospektivna razstava v pariški Grand Palais leta 1995. Zaradi izjemnega umetniškega ugleda, visoke kakovosti del in razgibane življenjske poti imamo Zorana Mušiča za svojega tako Slovenci kot Italijani in Francozi. Umetniku, ki je obogatil ne le slovensko, marveč tudi svetovno likovno ustvarjalnost, se je Slovenija poklonila leta 1979 z Jakopičevo nagrado in leta 1991 s Prešernovo nagrado za življenjsko delo, če izpostavimo le najvišji državni priznanji za dosežke na umetniškem področju.