Zvonka T Simčič

Opis razstave

Zvonka T Simčič je ena redkih vizualnih umetnic, ki v svojih delih pristopajo k temi materinstva na izrazito angažiran način. (Ne)možnost umetne oploditve samskih žensk je problematizirala v nadvse inovativnem performansu Doulas »ad utero, ab ovo« (2007), kjer je ob podobi sebe kot noseče Device Marije predstavila lastno izkušnjo oploditve, nosečnosti in rojstva otroka. Odločitev za umetno oploditev predstavlja v državi, kjer tovrstna pravica samskim ženskam ni omogočena, pogumno in drzno dejanje suverene posameznice, ki s takšno gesto hkrati zavrača žensko podrejanje moški hegemoniji pri reprodukciji.

Po rojstvu sina Adama je v Novih alegorijah (2008, 2009) obravnavala poporodno obdobje in vlogo matere samohranilke ter odnos države do enostarševskih družin. V najnovejšem videu z naslovom Sledi (2012) avtorica dalje razvija predhodno izpostavljene vsebine in hkrati z aktualiziranim motivom Lepe Vide slovenski družbi sporoča, da se ne strinja z diskriminatornim izidom referenduma o Družinskem zakoniku, na katerem so bile zavrnjene pravice otrok iz vseh svobodnejših oblik družin. V državi, kjer pravice manjšin niso nikomur mar, Zvonka T Simčič na aktivistično-umetniški način v svojih delih na ogled postavlja lastnega otroka. Sama se v položaju prekerne delavke, ki se kot svobodna umetnica v vlogi matere samohranilke sooča s številnimi eksistencialnimi težavami, predstavlja v podobi Lepe Vide, ko z vso težo odgovornosti po obronku nosi svojega otroka v svet. Zvonka T Simčič se za pravice žensk in otrok pogumno bori skupaj s soborkami z različnih področij umetnosti. V fotografski realizaciji jo z umetniškimi fotografijami že vrsto let podpira Nada Žgank. Kantavtorica Ksenija Jus se ji v glasbeni spremljavi tokrat pridružuje s svojo aktualno verzijo tragične Lepe Vide, ki postane žrtev kapitalističnih kriminalcev. Z uporniškimi besedili jo v ženskem pevskem zboru Kombinat tovariško podpirajo tudi dekleta, ki s kolektivno močjo skupine glasno prepevajo revolucionarne pesmi upora z vsega sveta in verjamejo v solidarnost, srčnost, pogum ter socialno pravičnost. Lepa Vida Zvonke T Simčič ni za pravičnejši svet radikalno žrtvovala ne svojega ne sinovega življenja. Po obronku ju ne peha v pogubljenje, temveč ju z voljo, v kateri sta združena hrepenenje in boj, rešuje pred brezizhodno situacijo. Ni se pesimistično vdala v usodo, temveč se aktivno, borbeno in hrabro upira dani situaciji. Avtorica se s svojimi umetniškimi deli bori na edinstven način, ko kot umetnica in mati, odeta v podobo Lepe Vide, stopa z otrokom v naročju po travniku hrepenenja pravičnejšemu in boljšemu svetu naproti.