1. Opis razstave
Opis razstave
Temeljit vpogled v likovno delovanje, pogostokrat povezano z elementarnostjo vsakdanjosti in ujeto v ustvarjalne zgodbe, ponuja tudi pregledna razstava akademskega slikarja Zvonka Čoha. Vizualno potovanje v številne likovne pripovedi se torej dogaja na njegovi – do sedaj najobsežnejši razstavi – v Mestni galeriji Ljubljana (MGML) z naslovom "Capriccio – Vse, kar vidim, počečkam".
Celovit izbor likovnih del na razstavi je usmerjen v štiri motivno vsebinsko in tehnično formalno izrazite in temeljne linije, ki utrjujejo in izpostavljajo vse bistvene značilnosti Čohove likovne poetike. To so "Telefonizmi" (risbe), "Vse, kar vidim, počečkam" (miniature – mali formati, ki so izhodišče za poslikavo večjih formatov), ilustracije prikazane le na video projekcijah in risani filmi. "Telefonizmi" so predvsem črno bele risbe, ki jih ustvarja med različnimi dnevnimi opravili, na primer telefoniranje, na kar asociira že sam izraz. Ustvarja jih s svinčniki, suhimi barvicami, flomastri in drugimi pisali. Iz velikega števila tematsko motivnih in tudi po formatu raznolikih risb sestavlja avtor male ali obsežnejše likovne kompozicije. Te so postavitveno fleksibilne, raztegljive in prilagodljive razstavnim prostorom. V teh delih je prav skozi sproščenost, igrivo naključnost in spontanost prisotna velika mera humornosti in hkrati resnosti. Risbe vsebujejo elemente ekstenzije, kar pomeni, da se posamezni detajli ponavljajo, tudi raztezajo ali prehajajo drug v drugega in tako v celovitosti postavitve tvorijo avtorsko vodeno sosledje in izpostavljeno dogajalnost, ki se lahko (glede na razstavne in prostorske možnosti) spreminja, povečuje ali zmanjšuje.
Prisotnost zgodbe je bolj zastopana v drugem delu ali liniji te postavitve in sicer v serijah risb, ki jih je avtor opredelil s tematskim naslovom "Vse, kar vidim, počečkam" in so izhodišča za velike slike. V ta sklop likovnih del sodijo predvsem risbe in iz njih velike slike, nastale v zadnjih štirih letih, ko se je umetnik intenzivno pripravljal za to razstavo. Temeljni nosilci teh del – predvsem slik – so različno veliki odtisi (printi) s podobami sicer originalnih, a skozi likovni postopek povečanih kuvert ali položnic, ki jih v razvijanju ustvarjalne intervencije Zvonko Čoh z akrilom ali tempero pobarva. Kot sam to svoje početje opredeli – počečka – in skozi večplastno tehniko nanašanja in prekrivanja podob ustvarja majhne, zelo osebne likovne pripovedi. Meje med podobami so zabrisane in mnogi liki lebdijo v prostorih, sicer definiranih, a ne jasno izdelanih do končnosti podobe. Slikar slika mnoštva fragmentov, ujetih v različne geometrično organizirane likovne ritme z natančno urejenimi podnaslovi.