Tehnični opis: Črna kreda na papirju, signirano spodaj levo. Umetnina je del serije Vipavska krajina. Dve umetnini iz te serije sta del umetniške zbirke Državnega zbora: Veno Pilon, Šempas, 1926, črna kreda na papirju in Veno Pilon, Iz Vipavske doline, 1926, črna kreda na papirju. Še dve umetnini iz te serije sta v javni zbirki Pilonove galerije.
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Tuš na papir. Ilustracija za časopis "Svetovna vojska", 1915. Objavljena v monografiji Hinko Smrekar, Narodna galerija, stran 80, Ljubljana 2021.
Tematski opis: Karel Dobida je v monografiji Hinko Smrekar opisal odlične risbe z motivi Turkov, ki jih je umetnik v času pred drugo svetovno vojno risal za Srbsko akademijo znanosti.
"Malo pred izbruhom vojne se je Smrekar pogajal z beograjsko Srbsko akademijo znanosti zaradi ilustriranja nekaterih srbskih narodnih pesmi za akademijsko izdanje. Sprva sta mu bili dodeljeni dve pesmi: »Margita devojka« in »Rajko vojvoda«. Ohranjenih je še nekaj teh perorisb, ki so zaradi svoje čistosti, jasne razporeditve in čustvene topline prav posrečena dela. Reproducirane so bile pa šele po koncu vojne."
Tudi za izjemno risbo bojev slovenskih kmetov z otomanskimi vojaki je težko najti bolj primerne besede kot so Dobidine: "Čistost, jasna razporeditev in čustvena toplina".
Na tej dolgi horizontalni podobi so na levem delu kmetje, na desnem pa Turki. Podoba prikazuje prizor iz 15. ali 16. stoletja, ko so bile slovenske in sosednje dežele tarča tako imenovanih turških vpadov. Sedem Slovencev sestavlja šest mož in ena odločna žena. Tudi Turkov je sedem. Šest jih bo gledalec zlahka naštel, eden pa leži na tleh in ga izdajajo le brk, razprt rokav in privihan vrh obuvala. Elegantni ritem podobe in mojstrska izvedba dajeta nasilni podobi nenavadno fineso. Duhovita podrobnost ženske, ki kaže 'figo' poskrbi za dodaten vsebinski kontrapunkt.
Med mnogimi izjemnimi Smrekarjevimi risbami je ta nekaj posebnega, čeprav nadaljuje tradicijo njegove osebne uporniške drže.
Izredno jasna zgradba te dinamične kompozicije prispeva k celotnem vtisu in zelo visoki kvaliteti dela.