Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo.
Po letu 1918 je slikar Rihard Jakopič svojo lirično impresionistično tehniko nadgradil z izrazitejšimi barvami in ekspresivno potezo. V teh delih je pogosto uporabljal tri glavne tone: modro, rumeno-oranžno in zeleno, pri čemer močne barve in zabrisane ploskve mejijo na abstrakcijo. Slika Brez naslova spominja na njegove študije reke Save pri Tacnu ali motive z ljubljanskega Barja. V njegovem poznem obdobju je postala barva pomembnejša od motiva. Nanašal jo je v debelih slojih; poteze čopiča so vidne, sunkovite in polne energije, kar podobi doda reliefno teksturo. Ni več uporabljal le naravnih tonov, ampak močnejše, nasičene kontraste, oblike pa so izgubile jasne robove in postale barvne ploskve. Namesto natančnega posnemanja narave je slikal svoje notranje doživljanje in svetlobo, ki prihaja iz same barve. Gledalec motiv bolj sluti kot vidi.
Tehnični opis: Jajčna tempera na les, signirana in datirana na sprednji stranici desno spodaj: Tisnikar / 94, signirana na obeh stranskih stranicah desno spodaj: TJ
Tematski opis: Dela iz najustvarjalnejšega obdobja Jožeta Tisnikarja niso več le mračne in tesnobne, do kraja brezupne slike hladnih barv ter okorelih likov na obronkih življenja z začetka njegove umetniške poti. Barve so postale bolj občutljive in mehke, čeprav je do konca ohranjal isto paleto zelenomodrih in sepija barv z drobnimi poudarki, ki so njegovim slikam dajale samosvoj ritem in pomen. Njegove kompozicije so se po desetletjih ustvarjanja zmehčale − kot tudi njegov pogled na svet in bivanje v njem, kar sporočata tudi drug proti drugemu obrnjena krokarja, ki ne glede na slikovni nosilec podobe izražata zaupljivost. Ali prav zato.