Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj.
Slikar Stane Kregar je bil ena ključnih osebnosti za razvoj modernizma na Slovenskem kot tudi najvidnejši predstavnik (post)nadrealizma. Slika Fantazija na terasi (1936) velja za eno ključnih del slovenskega nadrealizma: gre za neke vrste duhovni avtoportret, kjer umetnik na terasi slika belo-sivega konja, ki se vzpenja. V 50. letih minulega stoletja je fantazijo videl kot vsebino – nenavadni predmeti v prostoru podobe, dosti kasneje pa je fantazija zanj postala način slikanja – svobodna igra barv, ki niso vzete iz narave. Pozneje so njegove fantazije postale povsem nepredmetne, glavno vlogo so prevzele intenzivne barve in pretanjena atmosfera. Slika Fantazija predstavlja umetnikovo iskanje čiste likovne govorice, kjer barva sama po sebi nosi čustveno sporočilo, ne da bi potrebovala zgodbo.
Tehnični opis: Olje na platno. S fotografijo evidentirana v katalogu Riko Debenjak: Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični center, Ljubljana, 2020 na str. 98.
Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja. Že v njegovih zgodnjih delih se kaže kot občutljiv kolorist, ki je iz impresionistične in postimpresionistične tradicije izoblikoval svoj likovni izraz. Slogi in motivi, ki se jim je spontano in čutno predajal, so med seboj zelo različni. Pri slikanju aktov je kot slikar razsvetljeval notranje prostore z vidnim delom kot projekcijo s svetlobo ožarjenega pogleda, obstoječega le v njegovi duši. Te podobe kot objekt slikarstva prinašajo na dan vse psihične prostore kot izvir resnice, ki pripada le umetniku. Naslikal je kar nekaj avtoportretov, lastnih podob en face, pa tudi pri delu, s pogledom v hrbet in na slikarjev model.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Krokar za slikarja Jožeta Tisnikarja ni bil le prispodoba smrti, temveč tesen življenjski sopotnik, ki ga je spremljal pri ustvarjanju. Ptice na njegovih slikah pogosto delujejo bolj človeško kot ljudje sami. Velike hipnotične oči so osrednje nosilke čustvenega naboja in odražajo grozo, začudenje ter nemo občutenje grozečega sveta. Predimenzionirani, ostri kljuni delujejo hkrati obrambno in grozeče, kar stopnjuje dramatičnost. Na sliki Trije krokarji iz obdobja njegovega poznega ekspresionizma so tri antropomorfne ptice, ki simbolizirajo večni trikotnik med ljubeznijo, osamljenostjo in smrtjo. Dve sta upodobljeni v tesnem objemu, kar nakazuje bližino, tolažbo, ljubezen ali skupno usodo pred neizbežnim. Tretji krokar ju opazuje z razdalje kot zunanji pričevalec, osamljeni stražar ali simbol samega slikarja, ki je celo življenje opazoval minljivost bivanja.