Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič