Slikarstvo (3248)

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: 1956

Tehnični opis: Olje na platno. Objavljena v monografiji Aleksandra Bassina, Kregar, Obzorja, Maribor, 1972. Sijajna Kregarjeva slika iz njegovega abstraktnega obdobja; abstrakcija je v tem primeru obenem način, kako se je umetnik približal vizualizaciji z naslovom evociranih Benetk. Ni upodobil zunanje pojavnosti Benetk, ampak je z barvno kompozicijo pričaral tisto vzdušje vodnega mesta, ki bi se mimetični odslikavi izmaknilo; videti je, da je umetnika tu posebej fasciniral vodni element z intenzivnim žarenjem zelene barve, ki sugerira globino in se obenem igra z odsevi. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Kos Gojmir Anton
Leto nastanka: 1961

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano desno zgoraj. Sijajno delo iz Kosovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ko se je umetnik posvetil z energijo nabitim tihožitjem, ki jih je obravnaval na postkubističen način. Takrat je svoje slikarstvo sam označil s temi besedami: »Zame je slikarstvo igra oblik in gmot, njih kontrastiranje, njih ritem in harmonije; to velja tudi za barve … Moje slikarstvo je nemara bliže arhitekturi kakor poeziji, odtod pretehtanost vseh njegovih sestavin, zlasti še zgrajenost kompozicij. Toda to ni neka pusta, brezdušna matematika, to je tista notranja zakonitost, ki daje umetniški pomen tudi arhitekturi.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: Grohar Ivan
Leto nastanka: 1894

Tehnični opis: Olje na papir, kaširano na vezano ploščo. Signirana desno zgoraj. Ta na papirju naslikani portret je Groharjevo zgodnje delo iz časa njegovega šolanja v Gradcu, še popolnoma v realističnem stilu. Slikar je že tu pokazal veliko subtilnost v tonski harmonizaciji podobe in tudi psihološko prepričljivost, ki naredi upodobljenca zelo živega.

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1971

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. To je ena od reprezentativnih slik umetnikovega tretjega ustvarjalnega obdobja, ki jih je slikar imenoval slikanice; v njih je v vizualne okvire, ki se zgledujejo po pop artu (lahko prepoznamo vpliv Joeja Tillsona), naselil raznovrsten vizualni material iz različnih časov, ki povezuje individualno in kolektivno, saj sega od osebnega imaginarija preko medijskega sveta do zgodovine umetnosti (na tej sliki lahko na primer desno spodaj prepoznamo citat Rembrandtove Danaje iz leningrajskega Eremitaža). Sopostavitev raznorodnih fragmentov učinkuje kot montaža in vzpostavlja sliko kot vizualno enigmo. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1941

Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo zgoraj. Svojo slikarsko pot je začel z realistično in veristično orientacijo, kar je bila posledica študija na zagrebški akademiji. Sem spada tudi slika Vida s knjigo (tudi Vida ob knjigi) iz leta 1941, ki prikazuje figuro deklice pri branju. Podoba se uvršča v serijo portretov deklic, ki izražajo mirnost in zamišljenost. Delo odraža slikarjevo zgodnjo fazo, preden je po vojni prešel v svoje značilno temno in kasneje svetlo obdobje. Ob selitvi v Ljubljano je portretiral maršala Tita in to delo še sodi v njegovo bolj reprezentativno in realistično fazo. Kasneje se je oddaljil od realizma k modernizmu in kolažu, zlasti s portreti hčerke Lucije, medtem ko so nekateri njegovi portreti sodobnikov ohranili močno karakterizacijo in figuralno osnovo.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo

Avtor: Ciuha Jože
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Akril na pleksi steklo. Umetnina je objavljena v monografiji Jože Ciuha na strani 228 in 229, ki jo je izdala Državna založba Slovenije leta 1985. Avtorji monografije Zoran Kržišnik in drugi. Reprezentativno delo umetnika, čigar življenjska in umetniška pot je bila docela samosvoja ter je združevala slikanje, pisanje in študije zahodnih in vzhodnih duhovnih tradicij. Na tej sliki vidimo dve njegovi značilni domišljijski figuri, ki zbujata asociacije na špansko nošo sedemnajstega stoletja; v povezavi z naslovom lahko na tej sliki prepoznamo obenem fascinacijo z družbenimi rituali in distanco do njih v očeh nekoga, ki začudeno gleda človeško komedijo. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1963

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno

Avtor: Mihelič France
Leto nastanka: 1982

Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo. Miheličeva oljna slika, na kateri je bolj kot barva pomembna risba, je variacija dveh slikarjevih najbolj priljubljenih in najbolj prepoznavnih motivov: kurenta, ki ga je običajno upodabljal v povezavi s smrtjo, tu pa učinkuje kot trohneče drevo, in nimfe Dafne, ki se v antičnem mitu spremeni v lovor, Mihelič pa je tudi njo spremenil v podobo trohnenja, iz katerega se rojevajo novi poganjki. S to tematizacijo trohnenja, ki se spreminja v porajanje, je ustvaril zanimivo kombinacijo fantastike in svojevrstnega erotizma. Marcel Brion je nekoč napisal, da »Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših aspektov sodobne fantastike, napajajoče se iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend«. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Bernard Emerik
Leto nastanka: 1988

Tehnični opis: Akril in montaža. Zavedena v monografiji Emerik Bernard, 1968 - 2010, stran 176.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Za pozno fazo slikarja Riharda Jakopiča, ki se je začela po prvi svetovni vojni in trajala do njegove smrti, sta značilna intimizem in barvni ekspresionizem, saj je barva postala glavno sredstvo za izražanje umetnikovega notranjega duhovnega stanja in čustev, ne več le za posnemanje svetlobe v naravi. Ni slikal predmetov, ampak vizijo. Na sliki Teloh so detajli cvetnih listov teloha le nakazani s hitrim energičnim nanosom, saj je poudarek na barvnem ritmu celote. Barve so postale izjemno goste, pastozne in materialne. Nanašal jih je v debelih slojih, včasih neposredno iz tube ali s širokimi čopiči in lopatkami. Zaradi valujoče nemirnih potez, ki ustvarjajo občutek vrenja, in zaradi večkratnega prekrivanja in praskanja barvnih plasti se zdi, da svetloba ne prihaja od zunaj, temveč da barve same žarijo iz globine platna.

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1971

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, podloženo z lesom, signirano in datirano desno spodaj. Slika Krčma Jožeta Tisnikarja je eno njegovih ključnih del iz obdobja, ko se je njegov slog že povsem izoblikoval in pridobil širše priznanje. Leta 1971, torej leto pred nastankom slike, je prejel nagrado Prešernovega sklada, kar je že potrdilo njegovo umetniško kakovost. Podoba prikazuje goste v gostilniškem okolju, kar je poleg bolnišničnih prizorov eden od slikarjevih osrednjih motivov. Figure so statične, skoraj okorele, kar poudarja njihovo odtujenost od sveta. Podoba, ki še ohranja nekatere značilnosti zgodnejšega sloga, ni veseljaška, prikazuje eksistencialno tesnobo in osamljenost. Na njej prevladujejo značilno zelenkasti, sivi in sepija odtenki, ki spominjajo na barvo razpadanja ali bolnišničnega okolja. Pri tem delu gre za alegorijo, kar pomeni, da krčma ni le prostor pitja, temveč simbol za melanholično postajo v človekovem bivanju.