Tehnični opis: Akril na lesonit, sign. d. zg. B, signirano in datirano zadaj.
Po začetnem informelu in letrizmu se je Janez Bernik vrnil k figuralnim temam z Mandatorji, sledila sta cikla Trave in Angeli. V sredini 70. let prejšnjega stoletja je raziskoval arhetipske simbole v ciklu Kamen - kruh, kjer so se pojavili novi motivi namesto prejšnjih stolov ali jabolk. V zadnjih desetletjih se je usmeril v »absolutno slikarstvo« z novim razumevanjem barve in prostora. V tem stoletju je v podobe pogosto vključeval roko, palico ali krog, kar odraža njegovo osebno filozofijo in poetični minimalizem. Sliko Brez naslova je ustvaril v svojem zrelem obdobju, ko je v akrilni tehniki na velikih formatih raziskoval simboliko figure in geometrijskih elementov. Delo vključuje značilne elemente: rumeno barvo, poudarjeno teksturo in asketske simbole, ki označujejo njegovo pozno vrnitev k figuraliki.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.
Tehnični opis: Akril na platno, signirana na podokvirju: Bard Iucundus
Tematski opis: V svojem kratkem, a intenzivnem ustvarjalnem obdobju je bil Bard Iucundus samosvoj umetnik. Še pred vstopom na akademsko pot je kot član Skupine 441 sooblikoval znameniti manifest baročnega surrealizma in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk, saj se je ukvarjal tudi s scenografijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ga je zanimala tudi simbolna arhetipskost, osnovana na filozofskem sistemu kabale. Ko je raziskoval zgodovino umetnosti, so ga − prav v kontekstu religije in izvora krščanstva − zanimale podobe neba, nastale v več svetlejših nebesno modrih in temnejših različicah.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj