Avtor: Adamič Peter
Leto nastanka: Neznano
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno
Avtor: Pečko Karel
Leto nastanka: 1978
Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano spodaj desno
Avtor: Ostali avtorji
Leto nastanka: 2002
Tehnični opis: Akvarel na papir, signirano in datirano spodaj desno.
Avtor: Pečko Karel
Leto nastanka: 2004
Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano spodaj desno.
Avtor: Ciuha Jože
Leto nastanka: Neznano
Tehnični opis: Akvarel, signirana in datirana zgoraj levo
Avtor: Spacal Jože
Leto nastanka: 1969
Tehnični opis: Akril na les, signirano in datirano spodaj desno
Avtor: Meško Kiar
Leto nastanka: Neznano
Tehnični opis: Olje na lesonit
Avtor: Dolinar Lojze
Leto nastanka: Neznano
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj
Avtor: Ostali avtorji
Leto nastanka: 1980
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj na sredni
Avtor: Slana France
Leto nastanka: 1977
Tehnični opis: Akvarel, signirano in datirano spodaj desno
Avtor: Španzel Rudi
Leto nastanka: 1979
Tehnični opis: Originalna litografija, signirano in datirano spodaj na sredini
Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: 1972
Tehnični opis: Akril na platno, signirana na podokvirju: Bard Iucundus
Tematski opis: V svojem kratkem, a intenzivnem ustvarjalnem obdobju je bil Bard Iucundus samosvoj umetnik. Še pred vstopom na akademsko pot je kot član Skupine 441 sooblikoval znameniti manifest baročnega surrealizma in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk, saj se je ukvarjal tudi s scenografijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ga je zanimala tudi simbolna arhetipskost, osnovana na filozofskem sistemu kabale. Ko je raziskoval zgodovino umetnosti, so ga − prav v kontekstu religije in izvora krščanstva − zanimale podobe neba, nastale v več svetlejših nebesno modrih in temnejših različicah.