Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj.
Tone Kralj je bil kot ključna osebnost slovenskega ekspresionizma eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem umetnostnem prostoru. Zanj je značilna etična drža z močno izraženim socialnim čutom. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Slika Brez naslova, na kateri je upodobljena Marija z otrokom, predstavlja enega njegovih najpogostejših motivov, saj je skozenj izražal tako svetost kot socialno noto materinstva in kmečkega življenja. Na tej podobi je združil religiozno ikonografijo s svojim značilnim ekspresionističnim slogom in prvinami nove stvarnosti. Pri njegovih monumentalnih cerkvenih freskah je svetniški sij pogost; na manjših podobah pa je motiv avreole kot simbolne, nadnaravne svetlobe, iz katere izstopa milina Marijinega obraza, redkejši.
Tehnični opis: Orehov les, signiran na podstavku: Fr. Gorše, evidentiran v katalogu Kipar France Gorše: 1897–1986,
Moderna galerija Ljubljana, 1988 pod št. 194.
Tematski opis: Večji del svojega ustvarjalnega življenja je France Gorše preživel v tujini. Njegov opus poleg delovanja v slovenskih krajih zaznamuje tudi ustvarjalnost v Ameriki in Argentini, kjer prevladujejo figuralika, ekspresivni portreti, akti in žanrski motivi. Njegov opus obsega kipe iz žgane gline, rezljanega lesa in bronastih odlitkov, posebej dragocen mu je bil kamen. Religiozna in svetopisemska tematika sta mu bili zelo blizu, a pogoste téme njegovega kiparstva so: poduhovljenost, meditativnost prerokov, križev pot in kipi svetnikov. Žanrske podobe v lesu so bile balzam za njegovo ustvarjalnost.