Tehnični opis: Tuš na papir. Ilustracija za časopis "Svetovna vojska", 1915. Objavljena v monografiji Hinko Smrekar, Narodna galerija, stran 80, Ljubljana 2021.
Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj.
Kipar Ivan Napotnik je bil eden prvih na Dunaju šolanih slovenskih kiparjev. Študiral je v obdobju izzvenevanja secesije in nastopa novega realizma. Njegova zgodnja dela, nastala okoli leta 1919, še kažejo močne secesijske elemente, zlasti v mehkobi linij in stilizaciji. Bil je vrhunski ustvarjalec male plastike v lesu. Njegov slog pogosto opisujejo kot liričen, muzikalen in poln notranje skladnosti. Namesto eksperimentiranja z abstrakcijo je ostal zvest naravi in figuri, kar ga uvršča v tisti del slovenske moderne, ki je iskala lepoto v neposredni, stvarni obliki. Lesena plastika dečka, ovitega v rjuho ali draperijo, z živaljo ob nogah je značilen intimen motiv, ki poudarja otroško nedolžnost in igrivost. Žival ob nogah je v kiparstvu pogosto simbol domačnosti ali zvestobe.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno spodaj: Šantel 37
Tematski opis: Vsak umetnik je neponovljiv, nekateri darovi pa se prenašajo iz roda v rod: slikarska družina Šantel je dala štiri umetnike, od katerih je najbolj znan prav Saša Šantel. Bil je pobudnik kluba Vesna, njen prvi predsednik in pionir grafičnega oblikovanja ter moderne slovenske grafike. Večinoma se je − pod vplivom dunajske secesije − ukvarjal z glasbo, risanjem, ilustriranjem, s knjižno opremo, karikaturo in slikanjem z oljnimi barvami. Njegovo ustvarjanje je realistično s pridihom secesijske ornamentike, v njegovih prizorih pa poleg portretov prevladujejo ulične vedute, kmečki ali meščanski motivi in idilične krajine.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno spodaj: didek / 35
Tematski opis: V obdobju po drugi svetovni vojni je bila za Zorana Didka večni navdih predvsem dolenjska pokrajina okoli Podbočja, od koder je bila po rodu njegova mati in kamor se je vračal vse svoje življenje. Pokrajine in žanrski motivi so po zaključku študija temeljili na čistem slikarstvu, barvnem realizmu. Slike, nastale v času študija ali takoj po njem, imajo še tradicionalni pridih, ki je slogovno vpet v estetiko nove stvarnosti. Perspektiva je nekoliko dvignjena, centralno v ospredju je moška figura na vozu, ki plastično zapolnjuje prostor. Podoba simbolno nakazuje slikarjevo nenehno iskanje idealne slikarske rešitve.