Tehnični opis: Olje na platno. Objavljena v monografiji Aleksandra Bassina, Kregar, Obzorja, Maribor, 1972. Sijajna Kregarjeva slika iz njegovega abstraktnega obdobja; abstrakcija je v tem primeru obenem način, kako se je umetnik približal vizualizaciji z naslovom evociranih Benetk. Ni upodobil zunanje pojavnosti Benetk, ampak je z barvno kompozicijo pričaral tisto vzdušje vodnega mesta, ki bi se mimetični odslikavi izmaknilo; videti je, da je umetnika tu posebej fasciniral vodni element z intenzivnim žarenjem zelene barve, ki sugerira globino in se obenem igra z odsevi. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na pleksi steklo. Umetnina je objavljena v monografiji Jože Ciuha na strani 228 in 229, ki jo je izdala Državna založba Slovenije leta 1985. Avtorji monografije Zoran Kržišnik in drugi. Reprezentativno delo umetnika, čigar življenjska in umetniška pot je bila docela samosvoja ter je združevala slikanje, pisanje in študije zahodnih in vzhodnih duhovnih tradicij. Na tej sliki vidimo dve njegovi značilni domišljijski figuri, ki zbujata asociacije na špansko nošo sedemnajstega stoletja; v povezavi z naslovom lahko na tej sliki prepoznamo obenem fascinacijo z družbenimi rituali in distanco do njih v očeh nekoga, ki začudeno gleda človeško komedijo. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo. Miheličeva oljna slika, na kateri je bolj kot barva pomembna risba, je variacija dveh slikarjevih najbolj priljubljenih in najbolj prepoznavnih motivov: kurenta, ki ga je običajno upodabljal v povezavi s smrtjo, tu pa učinkuje kot trohneče drevo, in nimfe Dafne, ki se v antičnem mitu spremeni v lovor, Mihelič pa je tudi njo spremenil v podobo trohnenja, iz katerega se rojevajo novi poganjki. S to tematizacijo trohnenja, ki se spreminja v porajanje, je ustvaril zanimivo kombinacijo fantastike in svojevrstnega erotizma. Marcel Brion je nekoč napisal, da »Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših aspektov sodobne fantastike, napajajoče se iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend«. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana levo spodaj: 63 / S Kregar
Tematski opis: Sprva je Staneta Kregarja zanimala svoboda kubizma kot odmik od narave kot celote in predmeta v njegovi organski obliki. Sledil je nadrealizem, s čimer je v slovensko slikarstvo vnesel novo vsebino. Tematiko je iskal v bliskovitih videnjih, ki jih razum ne more nadzorovati, in sanjah, ki na sliki povedo več kot resnično življenje. V duhu Kluba neodvisnih, ki se jim je pridružil, se je dvignil nad izkustvo vsakdanjosti, zajel širše dimenzije življenja ter iskal večjo intenzivnost in globlja doživetja. Pred 62 leti je bil v Dallasu ubit ameriški predsednik Kennedy, kar je Kregar še isto leto upodobil na več abstraktnih slikah.
Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, datirana na zadnji strani: 2024. Naslikana po kolažu iz serije Vaje v stilu (1983). Skica za sliko je bila izdelana v 80-ih letih, leta 1991 je bila tudi objavljena v publikaciji Neue Slowenische Kunst. Slika je bila leta 2024 izdelana za razstavo v galeriji ŠKUC.
Tematski opis: Večmedijska skupina Laibach že od začetka osemdesetih let ustvarja – poleg vizualnih podob in filmskih projekcij na svojih odrskih nastopih, plakatih in v videospotih – tudi likovna dela z močnim sporočilom. Zanje je značilna demontaža in vnovična montaža podob ter sočasno postavljanje raznovrstnih virov in motivov na slikovne nosilce. Slika, ustvarjena v mešani tehniki na platnu, predstavlja eno iz arzenala ikoničnih simbolnih podob, zasnovano pred več kot štirimi desetletji. Motiv jelena je Laibach prvič predstavil leta 1982 na razstavi v galeriji ŠKUC, skica za sliko ‘Jelen v gozdu ekspresije’ pa je bila prvič objavljena leta 1991 v publikaciji Neue Slowenische Kunst.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj na sredini. Slika je bila med letoma 1959 in 1960 na razstavi po Ameriki.
Na začetku so bila dela Janeza Bernika še bližje klasičnim slikarskim načelom in figuraliki, a z močno težnjo po raziskovanju materialnosti. Slika Island (Otok) iz leta 1958 predstavlja ključen, formativen trenutek v njegovem opusu. Čeprav je kronološko nastala tik pred uradnim začetkom cikla Magme, je slogovno že napovedovala njegov prehod v visoki modernizem oziroma informel. To je bilo ob zaključku grafične specialke pri Božidarju Jakcu in začetek poti svobodnega umetnika. Slikal jo je tik pred odhodom v Pariz na izpopolnjevanje k Johnnyju Friedlaenderju, kjer se je srečal z evropsko abstrakcijo. Island že kaže slikarjevo fascinacijo nad materijo. Čeprav naslov še namiguje na krajino, gre za zgodnjo abstrakcijo, kjer se površina slike spreminja v reliefno, temno in magmasto snov. Na teh temeljih je kasneje zgradil cikel Magme.