Arjan Pregl - VSTPI (peintura dentata)
3.200 €
olje na platnu
Leto nastanka: 2019
Velikost: 147 cm x 117 cm
Tehnika: Olje
Garancije in certifikati
Tehnični opis
olje na platnu
Tematski opis
Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike. Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok. Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Garancije in certifikati
Garancija Galerije & Dražbene hiše SLOART
Galerija & Dražbena hiša nudi 10 letno garancijo na avtentičnost in pogojno doživljensko garancijo. Več informacij je na voljo tukaj.
Opis stanja in poškodb
brez poškodb
Opis provenience
Pri avtorju.
https://csu.si/razstava/gugu-gaga/
»Kdo je avtor mojstrovine v komentarju?« se je glasilo vprašanje ankete med sovražno naperjenimi objavami na Twitterju ob fotografiji postavitve slikarske serije Karneval Arjana Pregla, ki so jo kustosi Moderne galerije v Ljubljani umestili na skupinsko razstavo sodobnega slovenskega slikarstva Čas brez nedolžnosti. Možni odgovori so šli v smeri: triletnik, devetletnik, akademski slikar in slovenski Picasso. Na konservativno izhodišče za vnovično odprtje dobro znane dileme o tem, kaj umetnost je ali ni, kdo si zasluži biti umetnik in kaj je »pravo« umetniško delo, se je Pregl odzval s sproščenim komentarjem. In z novo serijo slik, ki jo umetnik predstavlja v Likovnem salonu. Razmišljanje o virih slikarske prakse, njegovega mimezisa in dojemanja sodobne vizualne umetnosti na splošno v obzir postavi vse možne odgovore, kajti ravno ti zanimivo razplastijo današnjo pozicijo slikarskega medija, njegovega razumevanja, njegovih mitologij in njegove kulturno-zgodovinske vloge.
S skrbnim premislekom je Pregl v seriji izhajal iz risb svojih otrok, ki so mu služile kot osnovni gradniki slike. Motive je nato razčlenil, poljubno kombiniral, povečal na primerno velikost, jih barvno opredelil. Dalje je nadgrajeval delo z zakonitostmi obravnave in nanašanja barve, s skrbjo za detajle, kompozicijo in celoto. Pregl v likovnem smislu kontinuirano nadaljuje z močnimi barvami nasičena platna, menjavo ritma pastoznosti nanosov, tudi razkrivanjem in pokrivanjem barvnih ploskev ali elementov v sliki. V njej zaznamo slikarstvo barvnega polja, abstraktnega ekspresionizma, tudi slikarstvo nove podobe. Sloge in smeri slikar premišljuje kot formalna orodja ter jim hkrati kontrira z jasno opredeljeno, torej s povsem nenaključno gesto in vsebino. Slike Arjana Pregla niso nikoli samo slike in niso nikoli le izjave. Združujejo umetnikovo nepretrgano zanimanje za zgodovino slikarstva na eni strani ter igro pomenov, ki jo pogosto uporablja v svojih literarnih ali dnevnih zapisih, na drugi. Slika je nemalokrat enostavnejša razlaga večpomenskosti semantičnega izziva, vendar ni nikoli le komentar. Pregl besedo uporablja spretno, kot kritični odziv na družbene aktualnosti, politične zdrahe ali kot beleženje intimnejših opažanj. Čeprav prežetost z ironijo in humorjem predstavlja ključni del njegovega ustvarjanja, svojo izjavo prenaša v umetniški projekt z igrivim raziskovalnim zanosom in ne z golo provokacijo.
Že s samim dadaistično zvenečim naslovom razstave, ki ga je slikar našel v animiranem filmu Mali šef, nam razpira špranjo zgodovinskega diskurza o slikarstvu, branju umetniškega jezika. Prav podobno, kot Tomaž Brejc zapiše v predgovoru zbirke Poker, da je Šalamunova poezija »predvsem dejavna strategija besednega razporejanja«, »ne toliko filozofska disciplina ali poljubna igra s stvarmi«, gre pri Preglu za razporejanje slikovnih elementov, ki se lahko nato »berejo v sebi, vzpostavljajo tekst, a nikoli ne postanejo plen romantičnega, simbolističnega metaforiziranja«. Čeprav smo daleč od časa tovrstnih avantgardnih pojavov, se v seriji zrcali dvojnost časa, ki ga lahko doživimo skozi razstavljeno serijo. Trenutek, kjer nastopi otroška mimetičnost, ni le v konkretni referenci na otroško risbo, niti ne le v razgradnji modernističnih principov, kjer ne nazadnje tudi Pregl najde svoji potezi avtonomijo, ampak ga hkrati lahko razumemo kot oponašanje izjave, ki enači vsakršno abstraktno ali sodobno slikarsko gesto z naključno infantilno igro, z navidezno preprostostjo, s stereotipnim krčenjem razumevanja koncepta posnemanja.
Pregla uvrščamo med generacijo slikarjev, ki so se takoj po letu 2000 neposredno, vendar kritično nanašali na vsebine popularne kulture, na vizualni jezik in strategije medijske podobe. Umetnik tokrat najde osnovno izhodišče za delo v množici sovražnih tvitov, ki z navideznim zagovorništvom svobode govora agresivno kažejo s prstom tudi na sodobne umetniške prakse.
Arjan Pregl torej znova domiselno preplete formalna likovna izhodišča s teoretsko refleksijo. Razmišlja o pozitivnih in negativnih učinkih modernistične slike, o odnosu do slednje in z več vidiki družbenih pojavov prepletenega sodobnega slikarstva. Umetnik pravi, da so njegove slike morda politične v tem, da se gledalec lahko sprašuje, v kakšnem okolju in času nastajajo določena umetniška dela ter da posredno pretresajo pričakovanja in predstave o neposrednosti umetnosti, o iskrenosti, o opazovanju ter o premišljevanju lastnih predsodkov. Zato je tudi prostor Likovnega salona, prvega likovnega razstavišča v Celju, kot nalašč primeren za njegovo predstavitev. Podobno kot slika je prostor doživel preobrat iz modernističnih predstavitev, v stičišče novih diskurzivnih praks in umetnostnih formatov ter ob tem doživel nemalo zgražanja javnosti nad sodobnimi galerijskimi predstavitvami, kritik, skrčenih predvsem na željo po lepem. Serija GUGU GAGA tokrat lepo nadene masko otroške geste, brez cinizma in posmeha skuša vrniti veljavo tako otrokovi kot slikarjevi kreativnosti, ki nikakor ne stojita kar sami na sebi, tako kot naj ne bi gledalčevo dojemanje videnega.
Kustosinja: Maja Antončič
Arjan Pregl (1973) je končal podiplomska študija slikarstva in grafike na Likovni akademiji v Ljubljani. Je eden vidnejših slovenskih slikarjev, ki je svoja dela večkrat predstavil v ključnih razstaviščih po Sloveniji (Mestna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, KIBLA, Maribor, Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Equrna, Ljubljana, MSUM, Ljubljana) ter v mednarodnem prostoru (Hrvaška, Črna gora, Švedska, Japonska). Njegova dela so umeščena v več pregledov in izborov slovenske vizualne umetnosti. Umetnik deluje v polju slikarstva, grafike in risbe. Je tudi ilustrator, kolumnist in pisatelj. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Maja Antončič
Ogled umetnin na domu ali poslovnih prostorih po celotni Sloveniji!
Si želite pred sprejemom odločitve o nakupu ogledati umetniško delo v živo v svojem domu, pisarni ali poslovnih prostorih in se prepričati kako se umetniško delo ujema z vašimi prostori?
Izkoristite edinstveno storitev ogleda umetnin na domu, kjer vam umetnine z lastnim prevozom pripeljemo na ogled na dom ali poslovne prostore po celotni Sloveniji.
Storitev ogleda na domu je brezplačna za določene člane kluba zbirateljev, za ostale stranke pa je cena storitve ogleda za eno umetniško delo v Ljubljani 20 EUR z DDV in za ostalo Slovenijo 30 EUR z DDV.
O avtorju
Izbrana umetniška dela
Mnenja zbirateljev o umetniškem delu
Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o umetniškem delu ali oddajte svoje mnenje.Kako poteka nakup umetniškega dela?
Galerija SLOART vam omogoča 100% transparenten, pošten in varen nakup. Vsi zaposleni poslujejo v skladu z etičnim kodeksom Galerije SLOART. Celovite informacije o nakupu, načinih plačila, dostavi so vam na voljo preko spodnjih povezav. Galerija SLOART vam nudi tudi 30 dnevno polno garancijo in 10 letno ali doživljensko pogojno garancijo na avtentičnost umetniškega dela. .
Pri nakupu so vam na voljo številni načini plačila
Galerija SLOART si pridržuje možnost, da pri objavi podatkov ali fotografij umetniškeda dela pride do napake. Prosimo vas, da nas o tem obvestite na e-naslov info@sloart.si ali nas v času uradnih ur pokličite na 01 429 33 17.
Galerija SLOART vsako delo temeljito pregleda in za vrhunske umetnine pridobi mnenja neodvisnih sodnih cenilcev in drugih strokovnjakov. Če imate kakršenkoli sum glede avtentičnosti umetnine, provenience, lastništva, škodnih zahtevkov, zavarovanj nas prosim nemudoma kontaktirajte in bomo preverili.
Imate vprašanje, dvome ali ste negotovi glede umetnine
Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet
Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!
Stranke, ki so si ogledale to umetnino so si ogledale tudi
Stranke, ki so si ogledale tega avtorja so si ogledale tudi
