Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, datirana na zadnji strani: 2024. Naslikana po kolažu iz serije Vaje v stilu (1983). Skica za sliko je bila izdelana v 80-ih letih, leta 1991 je bila tudi objavljena v publikaciji Neue Slowenische Kunst. Slika je bila leta 2024 izdelana za razstavo v galeriji ŠKUC.
Tematski opis: Večmedijska skupina Laibach že od začetka osemdesetih let ustvarja – poleg vizualnih podob in filmskih projekcij na svojih odrskih nastopih, plakatih in v videospotih – tudi likovna dela z močnim sporočilom. Zanje je značilna demontaža in vnovična montaža podob ter sočasno postavljanje raznovrstnih virov in motivov na slikovne nosilce. Slika, ustvarjena v mešani tehniki na platnu, predstavlja eno iz arzenala ikoničnih simbolnih podob, zasnovano pred več kot štirimi desetletji. Motiv jelena je Laibach prvič predstavil leta 1982 na razstavi v galeriji ŠKUC, skica za sliko ‘Jelen v gozdu ekspresije’ pa je bila prvič objavljena leta 1991 v publikaciji Neue Slowenische Kunst.
Tehnični opis: Olje na platno lepljeno na lesonit. Signirano in datirano desno spodaj. Umetniško delo ima ARTSTAR 2 certifikat. https://www.artstar.si/
Tehnični opis: Olje na platno, signirano zgoraj desno.
S pretanjenimi tonskimi gradacijami naslikan prizor, v katerem se figure mehko zlivajo s prostorom, je kontemplativno delo slikarja, ki je hotel s samohodskim načinom eksistence prodreti v skrivnosti življenja, o svojem slikarstvu pa je izjavil: »Skušam slikati podobe trajne umetniške vrednosti, nikdar ne slikam za kritiko …« Čeprav je spremljal nove umetniške smeri ter vse življenje izrazno in tehnično eksperimentiral, je ostajal zavezan realističnim izhodiščem; na tej sliki je zelo opazen vpliv münchenskega šolanja. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. Provenienca: iz zapuščine M. Šuštaršič.
S fotografijo evidentirana v katalogu Marko Šuštaršič: 1927 - 1976, Moderna galerija, Ljubljana 1981 na str. 13.
Tehnični opis: Olje na platno, s fotografijo evidentirana v katalogu Hinko Smrekar (1883–1942), Narodna galerija, Ljubljana, 2021 pod št. 1769.
Tematski opis: V vseh vizualnih tehnikah razen freske je vsestranski umetnik Hinko Smrekar v svojih delih upodobil vse, kar je videl in občutil na svetu − buden ali v spanju. Velika risba z ogljem Mrtvaški ples, nastala verjetno neposredno pred drugo svetovno vojno, predstavlja pošastni ples. V sredini skupine je alegorična ženska figura z visoko v zrak vzdignjenimi činelami, ki nasmejana predstavlja uživanje. Tako kot ona tudi skupina golih mladih ljudi na tej podobi sredi ozelenelih mladih brez sredi Tivolija, odeta čez pas le s cvetnimi venci, zamaknjeno zre proti soncu in uživa. Naslikana iz čistega slikarskega veselja.
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.
Tehnični opis: Akril na lesonit, sign. d. zg. B, signirano in datirano zadaj.
Po začetnem informelu in letrizmu se je Janez Bernik vrnil k figuralnim temam z Mandatorji, sledila sta cikla Trave in Angeli. V sredini 70. let prejšnjega stoletja je raziskoval arhetipske simbole v ciklu Kamen - kruh, kjer so se pojavili novi motivi namesto prejšnjih stolov ali jabolk. V zadnjih desetletjih se je usmeril v »absolutno slikarstvo« z novim razumevanjem barve in prostora. V tem stoletju je v podobe pogosto vključeval roko, palico ali krog, kar odraža njegovo osebno filozofijo in poetični minimalizem. Sliko Brez naslova je ustvaril v svojem zrelem obdobju, ko je v akrilni tehniki na velikih formatih raziskoval simboliko figure in geometrijskih elementov. Delo vključuje značilne elemente: rumeno barvo, poudarjeno teksturo in asketske simbole, ki označujejo njegovo pozno vrnitev k figuraliki.