Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana levo spodaj: G. A. Kos 1955, skica za sliko Sava pri Medvodah (66 x 92 cm, olje na platno, v lasti Parlamenta Republike Slovenije), evidentirana v katalogu Gojmir Anton Kos: 1896–1970, Moderna galerija Ljubljana, 1992 na str. 165.
Tematski opis: Novostim, ki bi bile tuje njegovemu delu, se figuralik, krajinar in slikar tihožitij Gojmir Anton Kos nikoli ni podrejal. Vse življenje je ohranjal ljubezen do sočne barvne mase, kremasto in atraktivno razporejene po površini slike. Raziskoval je perspektivo, učinke diagonal in senc ter skladnost barvnih ploskev. Dokopal se je do spoznanja, da mu motiva iz narave ni treba dobesedno opisovati, temveč da se lahko intimno izpoveduje predvsem z barvo. V petdesetih in šestdesetih letih je ustvarjal (socialistično) realistična dela, istočasno pa se je izživljal v neideoloških, modernistično sploščenih podobah pokrajin.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj.
Slikar Stane Kregar je bil ena ključnih osebnosti za razvoj modernizma na Slovenskem kot tudi najvidnejši predstavnik (post)nadrealizma. Slika Fantazija na terasi (1936) velja za eno ključnih del slovenskega nadrealizma: gre za neke vrste duhovni avtoportret, kjer umetnik na terasi slika belo-sivega konja, ki se vzpenja. V 50. letih minulega stoletja je fantazijo videl kot vsebino – nenavadni predmeti v prostoru podobe, dosti kasneje pa je fantazija zanj postala način slikanja – svobodna igra barv, ki niso vzete iz narave. Pozneje so njegove fantazije postale povsem nepredmetne, glavno vlogo so prevzele intenzivne barve in pretanjena atmosfera. Slika Fantazija predstavlja umetnikovo iskanje čiste likovne govorice, kjer barva sama po sebi nosi čustveno sporočilo, ne da bi potrebovala zgodbo.