Tehnični opis: Umetni kamen. Značilen kip iz obdobja, ko je umetnik živel in ustvarjal v Ljubljani; France Stele, ki je Goršetov opus razdelil v štiri stopnje, je to stopnjo označil kot »vitalno kreativno, v kateri se izraža Goršetov instinktivno-bivanjski pol«, Ivan Sedej pa je pisal o »umetnikovi ljubljanski zreli fazi, ki je v znamenju čiste forme in polne telesnosti.« V tem obdobju je bila v središču Goršetovega ustvarjalnega zanimanja ženska figura, pri oblikovanju katere so opazni zgledi Aristida Maillola in Jana Štursa. Ta kip je oblikovan tako, da se prečiščenost telesne forme povezuje s koncentracijo izraza, naslov pa nam sugerira, naj figuro vidimo kot poosebitev mladosti, ki ni samo nekaj fizičnega, ampak je evocirana kot duhovna kategorija. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj