Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana levo spodaj: G. A. Kos 1955, skica za sliko Sava pri Medvodah (66 x 92 cm, olje na platno, v lasti Parlamenta Republike Slovenije), evidentirana v katalogu Gojmir Anton Kos: 1896–1970, Moderna galerija Ljubljana, 1992 na str. 165.
Tematski opis: Novostim, ki bi bile tuje njegovemu delu, se figuralik, krajinar in slikar tihožitij Gojmir Anton Kos nikoli ni podrejal. Vse življenje je ohranjal ljubezen do sočne barvne mase, kremasto in atraktivno razporejene po površini slike. Raziskoval je perspektivo, učinke diagonal in senc ter skladnost barvnih ploskev. Dokopal se je do spoznanja, da mu motiva iz narave ni treba dobesedno opisovati, temveč da se lahko intimno izpoveduje predvsem z barvo. V petdesetih in šestdesetih letih je ustvarjal (socialistično) realistična dela, istočasno pa se je izživljal v neideoloških, modernistično sploščenih podobah pokrajin.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Opus slikarja Jožeta Tisnikarja je bil zgrajen okoli istega spoznanja resnice, da je minljivost namenjena vsem ljudem. Osrednje sporočilo slike Avtoportret s krokarjem je globoka eksistencialna refleksija o neločljivi povezavi med življenjem, smrtjo in umetniškim ustvarjanjem. S tem avtoportretom, ko se je njegova motivika po upokojitvi v prosekturi že prevesila v bolj meditativno fazo, izpoveduje svojo lastno umetniško identiteto. Bela barva oblačila spominja na njegovo dolgoletno delo obdukcijskega pomočnika. Profil z enim samim, nesorazmerno velikim očesom simbolizira vlogo zrelega opazovalca, ki skozi umetnost ne gleda le zunanjega sveta, ampak zre naravnost v človeško dušo, smrt in onostranstvo. Krokar na podobi deluje kot mistični spremljevalec, varuh prehoda med življenjem in smrtjo ter prinašalec modrosti, ki slikarju v njegovi ustvarjalni samoti ponuja tiho družbo.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj