Slikarstvo (3284)

Avtor: Jarc Evgenija
Leto nastanka: 2016

Tehnični opis: mešana tehnika

Avtor: Jarc Evgenija
Leto nastanka: 2016

Tehnični opis: mešana tehnika

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1970

Tehnični opis: Tempera in kolaž na platno. Gabrijel Stupica je dejal, da na njegovih slikah ni nič izmišljenega. Njegovo dojemanje sveta je bilo izrazito statično, obenem pa ga je fascinirala pojavnost sodobnega sveta, ki je v »brezčasno« samoto njegovega ateljeja prihajala predvsem preko fragmentov množičnega tiska. Že ob koncu petdesetih let minulega stoletja so v njegove slike vdrli fragmenti časopisov in drugih tiskov, ki jih je slikar najprej z neverjetno minucioznostjo virtuozno preslikoval, pozneje pa kolažiral. Na tej sliki, ki je kombinacija kolaže in tempere, je posebni vizualni poudarek ena od ploskev škatle pralnega praška, ki po eni strani zbuja asociacije na banalnost potrošniške družbe, po drugi strani pa omogoči, da uzremo objekt, ki bi se nam sam po sebi lahko zdel banalen, na isti ravni kot umetnikove slikarske poteze. Ob tej pomembni Stupičevi sliki je Tomaž Brejc v svoji študiji v katalogu umetnikove retrospektive v ljubljanski Moderni galeriji leta 2013 napisal: »Kaj pa je lahko manj sentimentalno kot izrezek iz časopisa, revije, mar ni sodobnost vstopila v slikarstvo prav s pomočjo kolaža, banalnih vsakodnevnih stvari (pralni prašek Radion v Kmetici iz sedemdesetih let; zelo pozno, pa vendar), v soočenjih, v katerih se je izgubilo merilo za visoko in nizko, zasebno in javno v umetnosti? Kako ohraniti 'intimno prizadetost' v sodobnem vizualnem okolju? Metoda se imenuje ironija in tehnika je pretisk časopisa ali revije na mokro gosto tempero.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: Pregelj Marij
Leto nastanka: 1957

Tehnični opis: Olje na platno. V opusu Marija Preglja imajo njegovi portreti očeta, pisatelja Ivana Preglja, zelo pomembno mesto, ta pa še prav posebno, ker je zadnji med njimi naslikan, malo preden je ostarelega pisatelja zadnja bolezen priklenila na posteljo. O globoki duhovni povezanosti med obema umetnikoma je najlepše pisala slikarjeva sestra Bazilija Pregelj v knjigi Moj oče (v kateri je med drugim reproducirana tudi ta slika): »Oče in Marij pa sta, kot da ne vidita in ne slišita, govorila in spajala imena iz slikarstva in literature. Dantejeva Beatrice je prhutala po s terpentinom prepojenem ozračju, Botticelli, Michelangelo pa Cézanne, Modigliani, Picasso so se sprehajali med Brechtom, Dehmlom, preskakovali k Petrarci, Boccacciu in se vračali iz Chagallovih prelivajočih se barv v Cranachove anilinsko čiste, kjer so se zlili v trubarščino. Ni bilo ne prostora ne časa, vse se je stapljalo in družilo tja do naših kmečkih skrinj, slik na steklo in tolminskih in drugih arhajsko večnih pesmi. Z očetom sta bila kot dve čebeli … od cveta do cveta, od kostanja do hoje pa do eksotične aloje … vsega sta se dotikala, dotikala pa tudi drug drugega, spoštljivo, ljubeče.« Slika je nastala v obdobju, ko je Pregelj izoblikoval nov, modernistični likovni izraz; očeta je upodobil ob knjigah in pri tem so mu hrbti knjig služili kot idealna opora za členjenje slike v avtonomne barvne ploskve. Portret zaznamuje globoka intimnost, a obenem prerašča v arhetipsko figuro očaka in modreca. Dane Zajc je o upodobljenčevem pogledu skozi očala napisal: »Tako gleda v nas brez oči s pogledom, ki ve vse o sebi in o nas.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: IRWIN
Leto nastanka: 1989

Tehnični opis: Olje na platno, tempera in grafit na les, bombaž, signirano spodaj na sredini okvirja

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: 1956

Tehnični opis: Olje na platno. Objavljena v monografiji Aleksandra Bassina, Kregar, Obzorja, Maribor, 1972. Sijajna Kregarjeva slika iz njegovega abstraktnega obdobja; abstrakcija je v tem primeru obenem način, kako se je umetnik približal vizualizaciji z naslovom evociranih Benetk. Ni upodobil zunanje pojavnosti Benetk, ampak je z barvno kompozicijo pričaral tisto vzdušje vodnega mesta, ki bi se mimetični odslikavi izmaknilo; videti je, da je umetnika tu posebej fasciniral vodni element z intenzivnim žarenjem zelene barve, ki sugerira globino in se obenem igra z odsevi. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Kos Gojmir Anton
Leto nastanka: 1961

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano desno zgoraj. Sijajno delo iz Kosovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ko se je umetnik posvetil z energijo nabitim tihožitjem, ki jih je obravnaval na postkubističen način. Takrat je svoje slikarstvo sam označil s temi besedami: »Zame je slikarstvo igra oblik in gmot, njih kontrastiranje, njih ritem in harmonije; to velja tudi za barve … Moje slikarstvo je nemara bliže arhitekturi kakor poeziji, odtod pretehtanost vseh njegovih sestavin, zlasti še zgrajenost kompozicij. Toda to ni neka pusta, brezdušna matematika, to je tista notranja zakonitost, ki daje umetniški pomen tudi arhitekturi.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: Grohar Ivan
Leto nastanka: 1894

Tehnični opis: Olje na papir, kaširano na vezano ploščo. Signirana desno zgoraj. Ta na papirju naslikani portret je Groharjevo zgodnje delo iz časa njegovega šolanja v Gradcu, še popolnoma v realističnem stilu. Slikar je že tu pokazal veliko subtilnost v tonski harmonizaciji podobe in tudi psihološko prepričljivost, ki naredi upodobljenca zelo živega.

Avtor: IRWIN
Leto nastanka: 1985

Tehnični opis: Olje na lesu, pleksi okvir

Avtor: IRWIN
Leto nastanka: 1995

Tehnični opis: Olje in tempera na lesu in platnu

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1971

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. To je ena od reprezentativnih slik umetnikovega tretjega ustvarjalnega obdobja, ki jih je slikar imenoval slikanice; v njih je v vizualne okvire, ki se zgledujejo po pop artu (lahko prepoznamo vpliv Joeja Tillsona), naselil raznovrsten vizualni material iz različnih časov, ki povezuje individualno in kolektivno, saj sega od osebnega imaginarija preko medijskega sveta do zgodovine umetnosti (na tej sliki lahko na primer desno spodaj prepoznamo citat Rembrandtove Danaje iz leningrajskega Eremitaža). Sopostavitev raznorodnih fragmentov učinkuje kot montaža in vzpostavlja sliko kot vizualno enigmo. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1941

Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo zgoraj. Svojo slikarsko pot je začel z realistično in veristično orientacijo, kar je bila posledica študija na zagrebški akademiji. Sem spada tudi slika Vida s knjigo (tudi Vida ob knjigi) iz leta 1941, ki prikazuje figuro deklice pri branju. Podoba se uvršča v serijo portretov deklic, ki izražajo mirnost in zamišljenost. Delo odraža slikarjevo zgodnjo fazo, preden je po vojni prešel v svoje značilno temno in kasneje svetlo obdobje. Ob selitvi v Ljubljano je portretiral maršala Tita in to delo še sodi v njegovo bolj reprezentativno in realistično fazo. Kasneje se je oddaljil od realizma k modernizmu in kolažu, zlasti s portreti hčerke Lucije, medtem ko so nekateri njegovi portreti sodobnikov ohranili močno karakterizacijo in figuralno osnovo.