Slikarstvo (3245)

Avtor: Bernik Janez
Leto nastanka: 2001

Tehnični opis: Akril na lesonit, sign. d. zg. B, signirano in datirano zadaj. Po začetnem informelu in letrizmu se je Janez Bernik vrnil k figuralnim temam z Mandatorji, sledila sta cikla Trave in Angeli. V sredini 70. let prejšnjega stoletja je raziskoval arhetipske simbole v ciklu Kamen - kruh, kjer so se pojavili novi motivi namesto prejšnjih stolov ali jabolk. V zadnjih desetletjih se je usmeril v »absolutno slikarstvo« z novim razumevanjem barve in prostora. V tem stoletju je v podobe pogosto vključeval roko, palico ali krog, kar odraža njegovo osebno filozofijo in poetični minimalizem. Sliko Brez naslova je ustvaril v svojem zrelem obdobju, ko je v akrilni tehniki na velikih formatih raziskoval simboliko figure in geometrijskih elementov. Delo vključuje značilne elemente: rumeno barvo, poudarjeno teksturo in asketske simbole, ki označujejo njegovo pozno vrnitev k figuraliki.

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1986

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj. Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: 1972

Tehnični opis: Akril na platno, signirana na podokvirju: Bard Iucundus

Tematski opis: V svojem kratkem, a intenzivnem ustvarjalnem obdobju je bil Bard Iucundus samosvoj umetnik. Še pred vstopom na akademsko pot je kot član Skupine 441 sooblikoval znameniti manifest baročnega surrealizma in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk, saj se je ukvarjal tudi s scenografijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ga je zanimala tudi simbolna arhetipskost, osnovana na filozofskem sistemu kabale. Ko je raziskoval zgodovino umetnosti, so ga − prav v kontekstu religije in izvora krščanstva − zanimale podobe neba, nastale v več svetlejših nebesno modrih in temnejših različicah.

Avtor: Jakše Marko
Leto nastanka: 1998

Tehnični opis: Olje na žametu.

Avtor: Gaspari Maksim
Leto nastanka: 1907

Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj levo. Objavljena v katalogu Maksim Gaspari, Narodna galerija, 1983, na strani 127.

Avtor: Gaspari Maksim
Leto nastanka: 1947

Tehnični opis: Olje na les, signirano in datirano spodaj na srednji paneli

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1985

Tehnični opis: Akril na platnu

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1986

Tehnični opis: akril na platno

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1983

Tehnični opis: Akril na platno

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: 1977

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo in na zadnji strani

Avtor: Tratnik Iva
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Tekstilni kolaž, gumbi, fimo masa, akril in olje na tepih

Avtor: Oman Valentin
Leto nastanka: 1992

Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, signirana in datirana na zadnji strani: Oman 92

Tematski opis: S prehajanjem od čiste abstrakcije do uporabe znakov je Valentin Oman v zgodnjih devetdesetih letih inteligentno in vznemirjeno hkrati ustvaril svojo čustveno različico modernizma. V iskanju pogleda z druge strani je mojster eksistencialno zaznamovanega slikarstva s sencami in s prazninami, ustvarjenimi kriki presekanih tišin, našel likovno rešitev za piedestal minljivosti. Tako zaustavljen, iz časa izločen trenutek je nato prekril s silovitostjo in neprikrito čutnostjo likovnega posega, ki poudarjeno razkriva odsotnost kot občutek nelagodja in tesnobe − kar je mogoče prav s spreminjanjem in prekrivanjem figur.