Vse umetnine (5680)

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Akril na platno

Tematski opis: Slikarka Metka Krašovec na svojih slikah ni prikazovala le sveta, kakršen je, temveč je v svoje domišljijske podobe pretanjeno vizionarsko umeščala svoj intimen odnos do bivanja. Potrebovala je veliko samote, še posebej, kadar je slikala podobe, v katerih je navidezno navzoča hipnost − zaustavljen trenutek, kjer nič ne razpada in drsi, ampak se podreja popolni estetski avtonomnosti. Naslikala je skrivnosten labirint, poetično oazo, ki lebdi. Ne kot prostor, ki bi se ga gledalec zaradi vzvišene odmaknjenosti bal, ampak o katerem sanja. Kot o podobi večnosti, kjer umirjena svetloba lega na poti, ki skrivnostno vodijo v neznano.

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 1970

Tehnični opis: Akril na platno. Razstavljena na Trienalu Jugoslovanske likovne umetnosti leta 1970 v Muzeju suvremene umetnosti Beograd.

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Jama Matija
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Metzinger Valentin Janez
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.

Avtor: Metzinger Valentin Janez
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1943

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. Objavljena v katalogu Stupica 1913 - 1990 na strani 180.

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1990

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano spodaj desno

Avtor: Smrekar Hinko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Olje na platno, signirano spodaj levo. Oljna umetnina avtorja, ki ga poznamo predvsem kot genialnega risarja. Smrekar je motiv kače s krono na glavi, kakršno poznamo iz starodavnega ljudskega izročila, umestil v grajske ruševine na izredno domiseln način. Slika učinkuje pravljično in magično. O kači z zlato krono na glavi govori več slovenskih legend, povezanih s slovenskimi gradovi. Tako naj bi se na Lipniškem gradu pri Radovljici spremenila v kačo z zlato krono na glavi grofica, ki je z zastrupljenim jabolkom zastrupila svojega moža, taka kača pa naj bi se plazila tudi po Pustem gradu in čakala svojega princa. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Tršar Drago
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron. Trije kipi velikosti 198 cm x 45 cm, 200 cm x 32 cm in 198 cm x 66 cm. Drago Tršar je v svojem kiparskem ustvarjanju intenzivno razvijal idejo množice, kar predstavljajo trije visoki bronasti kipi. Kolektivni človek, ki ga poganja skupna volja, se v njegovem kiparstvu zliva v valovanje brezimnih ljudskih množic. Vsebinsko predstavljajo družbeno množico velikih in enako pomembnih malih človeških figur, ki so razporejene višje in nižje, formalno se grobo obdelana in slikovito razgibana, prevotljena celota koničasto dviguje od tal. Njegova dela ne prikazujejo posameznikov, temveč brezimne, a vitalne človeške mase, ki se zlivajo v enovito in valujočo obliko. Zlasti v nemonumentalnih, vitkih kipih izraža človeško vsenavzočnost, ki je organsko povezana z naravo in kozmosom.

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191. Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.

Avtor: Kralj Tone
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirana desno spodaj: Tone Kralj

Tematski opis: Religiozna tematika je Toneta Kralja, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost dvajsetega stoletja, spremljala vse življenje. S prekinitvami v razponu štiridesetih let se je vračal na Primorsko, kjer je med drugo svetovno vojno svoj boj namesto z orožjem bojeval s čopičem in ustvaril izjemen opus, saj je s freskami, slikami ali opremo obogatil mnogo cerkva. Odmaknjen v spomine na dolenjsko otroštvo in vpet v socialno tematiko kmečkega življenja je združil oboje. Občutje prazne vasi je prenesel v kompozicijo ženske figure, ki nima svetniškega sija kot na cerkvenih slikah. Kljub temu je ekspresivna, nadnaravna.