Tehnični opis: Akril na pleksi steklo. Umetnina je objavljena v monografiji Jože Ciuha na strani 228 in 229, ki jo je izdala Državna založba Slovenije leta 1985. Avtorji monografije Zoran Kržišnik in drugi. Reprezentativno delo umetnika, čigar življenjska in umetniška pot je bila docela samosvoja ter je združevala slikanje, pisanje in študije zahodnih in vzhodnih duhovnih tradicij. Na tej sliki vidimo dve njegovi značilni domišljijski figuri, ki zbujata asociacije na špansko nošo sedemnajstega stoletja; v povezavi z naslovom lahko na tej sliki prepoznamo obenem fascinacijo z družbenimi rituali in distanco do njih v očeh nekoga, ki začudeno gleda človeško komedijo. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo. Miheličeva oljna slika, na kateri je bolj kot barva pomembna risba, je variacija dveh slikarjevih najbolj priljubljenih in najbolj prepoznavnih motivov: kurenta, ki ga je običajno upodabljal v povezavi s smrtjo, tu pa učinkuje kot trohneče drevo, in nimfe Dafne, ki se v antičnem mitu spremeni v lovor, Mihelič pa je tudi njo spremenil v podobo trohnenja, iz katerega se rojevajo novi poganjki. S to tematizacijo trohnenja, ki se spreminja v porajanje, je ustvaril zanimivo kombinacijo fantastike in svojevrstnega erotizma. Marcel Brion je nekoč napisal, da »Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših aspektov sodobne fantastike, napajajoče se iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend«. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo.
Za pozno fazo slikarja Riharda Jakopiča, ki se je začela po prvi svetovni vojni in trajala do njegove smrti, sta značilna intimizem in barvni ekspresionizem, saj je barva postala glavno sredstvo za izražanje umetnikovega notranjega duhovnega stanja in čustev, ne več le za posnemanje svetlobe v naravi. Ni slikal predmetov, ampak vizijo. Na sliki Teloh so detajli cvetnih listov teloha le nakazani s hitrim energičnim nanosom, saj je poudarek na barvnem ritmu celote. Barve so postale izjemno goste, pastozne in materialne. Nanašal jih je v debelih slojih, včasih neposredno iz tube ali s širokimi čopiči in lopatkami. Zaradi valujoče nemirnih potez, ki ustvarjajo občutek vrenja, in zaradi večkratnega prekrivanja in praskanja barvnih plasti se zdi, da svetloba ne prihaja od zunaj, temveč da barve same žarijo iz globine platna.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, podloženo z lesom, signirano in datirano desno spodaj.
Slika Krčma Jožeta Tisnikarja je eno njegovih ključnih del iz obdobja, ko se je njegov slog že povsem izoblikoval in pridobil širše priznanje. Leta 1971, torej leto pred nastankom slike, je prejel nagrado Prešernovega sklada, kar je že potrdilo njegovo umetniško kakovost. Podoba prikazuje goste v gostilniškem okolju, kar je poleg bolnišničnih prizorov eden od slikarjevih osrednjih motivov. Figure so statične, skoraj okorele, kar poudarja njihovo odtujenost od sveta. Podoba, ki še ohranja nekatere značilnosti zgodnejšega sloga, ni veseljaška, prikazuje eksistencialno tesnobo in osamljenost. Na njej prevladujejo značilno zelenkasti, sivi in sepija odtenki, ki spominjajo na barvo razpadanja ali bolnišničnega okolja. Pri tem delu gre za alegorijo, kar pomeni, da krčma ni le prostor pitja, temveč simbol za melanholično postajo v človekovem bivanju.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana levo spodaj: 63 / S Kregar
Tematski opis: Sprva je Staneta Kregarja zanimala svoboda kubizma kot odmik od narave kot celote in predmeta v njegovi organski obliki. Sledil je nadrealizem, s čimer je v slovensko slikarstvo vnesel novo vsebino. Tematiko je iskal v bliskovitih videnjih, ki jih razum ne more nadzorovati, in sanjah, ki na sliki povedo več kot resnično življenje. V duhu Kluba neodvisnih, ki se jim je pridružil, se je dvignil nad izkustvo vsakdanjosti, zajel širše dimenzije življenja ter iskal večjo intenzivnost in globlja doživetja. Pred 62 leti je bil v Dallasu ubit ameriški predsednik Kennedy, kar je Kregar še isto leto upodobil na več abstraktnih slikah.
Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, datirana na zadnji strani: 2024. Naslikana po kolažu iz serije Vaje v stilu (1983). Skica za sliko je bila izdelana v 80-ih letih, leta 1991 je bila tudi objavljena v publikaciji Neue Slowenische Kunst. Slika je bila leta 2024 izdelana za razstavo v galeriji ŠKUC.
Tematski opis: Večmedijska skupina Laibach že od začetka osemdesetih let ustvarja – poleg vizualnih podob in filmskih projekcij na svojih odrskih nastopih, plakatih in v videospotih – tudi likovna dela z močnim sporočilom. Zanje je značilna demontaža in vnovična montaža podob ter sočasno postavljanje raznovrstnih virov in motivov na slikovne nosilce. Slika, ustvarjena v mešani tehniki na platnu, predstavlja eno iz arzenala ikoničnih simbolnih podob, zasnovano pred več kot štirimi desetletji. Motiv jelena je Laibach prvič predstavil leta 1982 na razstavi v galeriji ŠKUC, skica za sliko ‘Jelen v gozdu ekspresije’ pa je bila prvič objavljena leta 1991 v publikaciji Neue Slowenische Kunst.